Loperamid
| Klinični podatki | |
|---|---|
| Blagovne znamke | Imodium, drugo[1] (v Sloveniji Lopacut)[2] |
| Sinonimi | R-18553, Loperamide hydrochloride (USAN ZDA) |
| AHFS/Drugs.com | monograph |
| MedlinePlus | a682280 |
| Licenčni podatki |
|
| Nosečnostna kategorija |
|
| Način uporabe | skozi usta |
| Oznaka ATC | |
| Pravni status | |
| Pravni status |
|
| Farmakokinetični podatki | |
| Biološka razpoložljivost | 0,3 % |
| Vezava na beljakovine | 97 % |
| Presnova | v jetrih |
| Razpolovni čas | 9–14 h [4] |
| Izločanje | z blatom (30–40 %), sečem (1 %) |
| Identifikatorji | |
| |
| Številka CAS | |
| PubChem CID | |
| IUPHAR/BPS | |
| DrugBank | |
| ChemSpider | |
| UNII | |
| KEGG | |
| ChEBI | |
| ChEMBL | |
| CompTox Dashboard (EPA) | |
| ECHA InfoCard | 100.053.088 |
| Kemični in fizikalni podatki | |
| Formula | C29H33ClN2O2 |
| Mol. masa | 477,05 g·mol−1 |
| 3D model (JSmol) | |
| |
| |
Loperamíd,[5] pod tržnim imenom Imodium in drugimi,[1] je učinkovina iz skupine agonistov opioidnih receptorjev, ki se uporablja kot zdravilo proti driski (antidiaroik).[6][4] Za ta namen se pogosto uporablja pri bolnikih s sindromom razdražljivega črevesa, kronično vnetno črevesno boleznijo (Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom) ali sindromom kratkega črevesja.[4][6] Odsvetuje se pri krvavi griži (dizenteriji), prisotnosti sluzi v blatu ali kadar drisko spremlja vročina.[4] Uporablja se skozi usta (peroralno).[4]
Med pogoste neželene učinke spadajo bolečina v trebuhu, zaprtje, zaspanost, bruhanje in suha usta.[4] Poveča lahko tveganje za pojav toksičnega megakolona.[4] Njegova varnost med nosečnostjo ni potrjena, vendar trudi niso znane nobene negativne posledice na plod.[7] Podatki kažejo, da je njegova uporaba med dojenjem varna.[8] Gre za opioidno učinkovino, ki se slabo vsrka iz črevesja v krvni obtok in v običajnih odmerkih ne prehaja krvno-možganske pregrade.[9] Antidiaroično deluje tako, da zmanjša kontrakcije črevesja.[4]
Loperamid so prvič sintetizirali leta 1969, klinično pa so ga prvič uporabili leta 1976.[10] Uvrščen je na seznam osnovnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, torej med najpomembnejša učinkovita in varna zdravila, potrebna za normalno zagotavljanje zdravstvene oskrbe.[11] Na trgu so že generična zdravila.[4][12]
Klinična uporaba
[uredi | uredi kodo]Loperamide je učinkovit pri zdravljenju različnih tipov driske,[13] na primer pri bolnikih s sindromom razdražljivega črevesa, kronično vnetno črevesno boleznijo (Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom) ali sindromom kratkega črevesja.[4][6] Uporablja se tudi pri bolnikih z ileostomo za upočasnitev izločanja blata.[14]
Loperamid se ne sme uporabljati kot primarno zdravljenje krvave griže, akutnih zagonov ulceroznega kolitisa ali bakterijskega enterokolitisa.[15]
Neželeni učinki
[uredi | uredi kodo]Najpogostejši neželeni učinki ob uporabi loperamida so zaprtje (pri 1,7–5,3 % bolnikov), omotica (pri do 1,4 %), slabost (0,7–3,2 %) in trebušni krči (0,5–3,0 %).[16] Redki, a resnejši neželeni učinki vključujejo toksični megakolon, paralitični ileus, angioedem, anafilaksijo/preobčutljivostne reakcije, toksično epidermalni nekrolizo, Stevens–Johnsonov sindrom, multiformni eritem, zastoj urina in vročinsko kap.[17]
Mehanizem delovanja
[uredi | uredi kodo]
Loperamid je sintetični opioid,[18] ki deluje kot agonist na opioidnih receptorjih μ v mienteričnem pleksusu (živčni pletež v steni debelega črevesa). V črevesju deluje na isti način kot morfin – zmanjša aktivnost mienteričnega pleksusa in s tem tonus vzdolžnih in krožnih gladkih mišic v črevesni steni.[19][20] S tem se podaljša čas premikanja črevesne vsebine vzdolž debelega črevesa, kar omogoča, da se iz iztrebkov vsrka skozi črevesno steno nazaj v organizem več vode. Loperamid zavira tudi gastrokolični refleks, ki sicer poveča peristaltiko želodca, tankega in debelega črevesa po zaužitju predvsem tekoče hrane na prazen želodec.[21]
Koncentracija loperamida v krvnem obtoku je omejena zaradi dveh razlogov. Glikoproteini P v celicah črevesne stene izplavljajo loperamid iz celic nazaj v črevo, absorbirana učinkovina v sistemski krvni obtok pa je v jetrih deležna obsežnega učinka prvega prehoda.[22][23]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 Drugs.com International brands for loperamide Arhivirano 23 September 2015 na Wayback Machine. Page accessed 4 September 2015
- ↑ http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/994E4A9052732203C12579EC00200756?opendocument, Centralna baza zdravil, vpogled: 29. 4. 2025.
- ↑ »Loperamide hydrochloride capsule«. DailyMed. 30. september 2022. Arhivirano iz spletišča dne 14. septembra 2023. Pridobljeno 8. januarja 2024.
- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 »Loperamide Hydrochloride«. The American Society of Health-System Pharmacists. Arhivirano iz spletišča dne 7. septembra 2015. Pridobljeno 25. avgusta 2015.
- ↑ https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5525157/loperamid?query=loperamid&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 29. 4. 2025.
- 1 2 3 »About loperamide«. nhs.uk. 11. april 2024.
- ↑ »Prescribing medicines in pregnancy database«. Australian Government. 3. marec 2014. Arhivirano iz spletišča dne 8. aprila 2014. Pridobljeno 22. aprila 2014.
- ↑ »Loperamide use while Breastfeeding«. Arhivirano iz spletišča dne 8. septembra 2015. Pridobljeno 26. avgusta 2015.
- ↑ »loperamide hydrochloride«. NCI Drug Dictionary. 2. februar 2011. Arhivirano iz spletišča dne 7. septembra 2015. Pridobljeno 26. avgusta 2015.
- ↑ Patrick GL (2013). An introduction to medicinal chemistry (Fifth izd.). Oxford: Oxford University Press. str. 644. ISBN 9780199697397. Arhivirano iz spletišča dne 14. januarja 2023. Pridobljeno 17. decembra 2020.
- ↑ Svetovna zdravstvena organizacija (2021). World Health Organization model list of essential medicines: 22nd list (2021). Ženeva: Svetovna zdravstvena organizacija. hdl:10665/345533. WHO/MHP/HPS/EML/2021.02.
- ↑ Hamilton RJ (2013). Tarascon pocket pharmacopoeia (14 izd.). [Sudbury, Mass.]: Jones & Bartlett Learning. str. 217. ISBN 9781449673611. Arhivirano iz spletišča dne 5. marca 2016.
- ↑ Hanauer SB (zima 2008). »The role of loperamide in gastrointestinal disorders«. Reviews in Gastroenterological Disorders. 8 (1): 15–20. PMID 18477966.
- ↑ »Loperamide (oral route)«. www.mayoclinic.org. Posodobitev: 1. 4. 2025. Pridobljeno 1. 5. 2025.
{{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v:|date=(pomoč) - ↑ »Loperamide«. Arhivirano iz spletišča dne 20. maja 2016. Pridobljeno 14. maja 2016.
- ↑ »Imodium label« (PDF). U.S. Food and Drug Administration (FDA). Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 23. aprila 2014. Pridobljeno 21. aprila 2014.
- ↑ »loperamide adverse reactions«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. novembra 2018. Pridobljeno 14. maja 2016.
- ↑ »Povzetek glavnih značilnosti zdravila Lopacut 2 mg« (PDF). www.cbz.si. Datum zadnje revizije besedila: 4. 4. 2022. Pridobljeno 1. 5. 2025.
{{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v:|date=(pomoč) - ↑ »DrugBank: Loperamide«. Arhivirano iz spletišča dne 10. maja 2016. Pridobljeno 14. maja 2016.
- ↑ »Loperamide Hydrochloride Drug Information, Professional«. Arhivirano iz spletišča dne 3. maja 2016. Pridobljeno 14. maja 2016.
- ↑ Katzung BG (2004). Basic and Clinical Pharmacology (9th izd.). Lange Medical Books/McGraw Hill. ISBN 978-0-07-141092-2.[navedi št.strani]
- ↑ Lemke TL, Williams DA (2008). Foye's Principles of Medicinal Chemistry. Lippincott Williams & Wilkins. str. 675. ISBN 9780781768795. Arhivirano iz spletišča dne 8. septembra 2017.
- ↑ Dufek MB, Knight BM, Bridges AS, Thakker DR (marec 2013). »P-glycoprotein increases portal bioavailability of loperamide in mouse by reducing first-pass intestinal metabolism«. Drug Metabolism and Disposition. 41 (3): 642–50. doi:10.1124/dmd.112.049965. PMID 23288866. S2CID 11014783.