Pojdi na vsebino

Lombok

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lombok
Domače ime:
ᬕᬸᬫᬶᬲᬲᬓ᭄ (Gumi Sasak)
Vzdevek: Pulau Seribu Masjid
"Otok tisočerih mošej"
Od zgoraj, od leve proti desni: plaža Tanjung Aan, poroka ljudi Sasak, kampiranje na vrhu gore Rinjani, plaža Senggigi in slap Senaru.
Topografija Lomboka
Lombok se nahaja v Indonezija
Lombok
Lombok
Lega Lomboka v Indoneziji
Geografija
LegaJugovzhodna Azija
Koordinati8°33′54″S 116°21′04″E / 8.565°S 116.351°E / -8.565; 116.351
OtočjeMali Sundski otoki
Površina4.566,54 km2
Rang po površini123.
Najvišja nadm. višina3.727 m
Najvišji vrhRinjani
Uprava
ProvincaZahodna Nusa Tenggara
Regentstvo
  • zahodni Lombok
  • osrednji Lombok
  • vzhodni Lombok
  • severni Lombok
Največje naseljeMataram (preb. 445.000)
Demografija
Prebivalstvo4.056.621 (ocena sredi leta 2024)
Rang po preb.30.
Gostota preb.888,3 preb./km2
JezikiSasak, balijsko, indonezijščina, drugi

Lombok je otok v provinci Zahodna Nusa Tenggara v Indoneziji. Je del verige Malih Sundskih otokov, ki jih od Balija na zahodu ločuje Lombokški preliv, od Sumbave na vzhodu pa Alasov preliv. Je približno okrogle oblike, z 'repom' (polotokom Sekotong) na jugozahodu, širok približno 70 kilometrov in skupno površino približno 4566,54 kvadratnih kilometrov, vključno z manjšimi obalnimi otoki. Glavno mesto province in največje mesto na otoku je Mataram.

Lombok je po velikosti in gostoti nekoliko podoben ter si deli nekaj kulturne dediščine s sosednjim otokom Bali na zahodu. Vendar je upravno del Zahodne Nusa Tenggare, skupaj z večjim, a manj gosto poseljenim otokom Sumbava na vzhodu. Lombok obdaja več manjših otokov, ki jih lokalno imenujejo Gili.

Po desetletnem popisu prebivalstva leta 2010 je na otoku živelo približno 3.168.692 ljudi,[1] po popisu leta 2020 pa 3.758.631;[2] uradna ocena za leto 2024 je bila 4.056.621.[3] Lombok v jeziku Sasak pomeni 'pošten', 'iskren'.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

V rokopisu iz 14. stoletja, Nagarakretagama, spev 14, je Lombok Mirah omenjen kot eden od otokov, ki so bili pod suverenostjo Majapahitoa.[4] Razen dokumenta Babad Lombok, ki beleži izbruh Samalasa leta 1257, je o Lomboku pred 17. stoletjem znanega le malo. Pred tem je bil sestavljen iz številnih konkurenčnih in sprtih manjših državic, vsaki od katerih je predsedoval sasaški 'princ'. To neenotnost so izkoristili sosednji Balijci, ki so v začetku 17. stoletja prevzeli nadzor nad zahodnim Lombokom.

Makasarci so medtem napadli vzhodni Lombok iz svojih kolonij v sosednji Sumbavi. Nizozemci so Lombok prvič obiskali leta 1674, Nizozemska vzhodnoindijska družba pa je sklenila svojo prvo pogodbo s sasaško princeso z Lomboka. Balijcem je do leta 1750 uspelo prevzeti celoten otok, vendar so balijski notranji boji povzročili, da je bil otok razdeljen na štiri sprta balijska kraljestva. Leta 1838 je kraljestvo Mataram svoje tekmece spravilo pod nadzor.

Odnosi med Sasaki in Balijci v zahodnem Lomboku so bili večinoma skladni in mešane poroke so bile pogoste. Na vzhodu otoka pa so bili odnosi manj prisrčni in Balijci so nadzor ohranjali iz utrdb. Medtem ko je sasaška vasna uprava ostala na mestu, je vaški poglavar za Balijce postal le še pobiralec davkov. Vaščani so postali nekakšni tlačani, sasaška aristokracija pa je izgubila velik del svoje moči in zemljiških posesti.

Med enim od številnih sasaških kmečkih uporov proti Balijcem so sasaški poglavarji poslali odposlance k Nizozemcem na Baliju in jih povabili, naj vladajo Lomboku. Junija 1894 je generalni guverner Nizozemske Vzhodne Indije, Van der Wijck, podpisal pogodbo s sasaškimi uporniki na vzhodnem Lomboku. Na Lombok je poslal veliko vojsko in balijski radža se je vdal nizozemskim zahtevam. Mlajši princi pa so preglasili radža, napadli in potisnili Nizozemce nazaj. Nizozemci so izvedli protinapad, zavzeli Mataram in radža se je predal. Celoten otok je bil leta 1895 priključen Nizozemski Vzhodni Indiji. Nizozemci so vladali 500.000 prebivalcem Lomboka z največ 250 vojaki, pri čemer so si pridobili podporo balijske in sasaške aristokracije. Nizozemcev se na Lomboku spominjajo kot osvoboditeljev balijske hegemonije.

Med drugo svetovno vojno je japonska invazijska sila, ki so jo sestavljali elementi 2. južne ekspedicijske flote, napadla in okupirala Male Sundske otoke, vključno z otokom Lombok. Iz pristanišča Soerabaja so 8. marca 1942 ob 9.00 odpluli in nadaljevali pot proti otoku Lombok. 9. marca 1942 ob 17.00 je flota vplula v pristanišče Ampenan na otoku Lombok. Nizozemski branilci so bili kmalu poraženi in otok je bil okupiran.[5]

Po prenehanju sovražnosti so se japonske sile, ki so okupirale Indonezijo, umaknile, Lombok pa se je začasno vrnil pod nizozemski nadzor. Po poznejši indonezijski neodvisnosti od Nizozemcev je balijska in sasaška aristokracija še naprej prevladovala na Lomboku. Leta 1958 je bil otok vključen v provinco Zahodna Nusa Tenggara, Mataram pa je postal glavno mesto province. Po neuspelem poskusu državnega udara v Džakarti in osrednji Javi so se po otoku zgodili množični poboji komunistov. Med administracijo predsednika Suharta v okviru programa Novega reda (1967–1998) je Lombok doživel določeno stopnjo stabilnosti in razvoja, vendar ne v obsegu razcveta in bogastva na Javi in ​​Baliju. Slaba letina je leta 1966 povzročila lakoto, leta 1973 pa pomanjkanje hrane. Vladni program transmigrasije je veliko ljudi preselil z Lomboka. V 1980-ih so zunanji razvijalci in špekulanti sprožili nastajajoči turistični razcvet, čeprav je bil delež lokalnih prebivalcev v zaslužku omejen. Indonezijska politična in gospodarska kriza v poznih 1990-ih je Lombok močno prizadela. Januarja 2000 so v Mataramu izbruhnili nemiri, glavne žrtve pa so bili kristjani in etnični Kitajci, domnevni provokatorji pa so bili agenti od zunaj Lomboka. Turizem je sicer upadel, a v zadnjih letih ponovno raste.

Potresi leta 2018

[uredi | uredi kodo]

Potres na Lomboku julija 2018 je terjal 20 življenj in ranil več sto drugih. Potres je povzročil znatno škodo na otoku in je bil predhodnik večjega potresa, ki je sledil osem dni pozneje.[7][8] Potres na Lomboku 5. avgusta 2018 je imel magnitudo 7,0 in je povzročil katastrofalno škodo na severnem Lomboku in bližnjem Baliju. Skupno je terjal več kot 550 življenj, več kot 7000 pa je bilo ranjenih.[9] Še en potres na Lomboku se je zgodil 19. avgusta 2018, v njem je umrlo 13 ljudi in bilo poškodovanih 1800 stavb.[10]

Indonezijski nacionalni odbor za obvladovanje nesreč je sprva zavrnil mednarodno pomoč, češ da »potresi ne predstavljajo nacionalne izredne razmere« in da so se domačini lahko odzvali brez pomoči.[11] Vendar infrastruktura za obvladovanje nesreč in pomoč ni bila ustrezno vzpostavljena na Lomboku in v okolici; zato so se prvi odzvali na nesrečo razpršene lokalne vladne agencije, kot so policisti in vojaki, domači in tuji prostovoljci ter lastniki podjetij v delih Lomboka, ki so jih potresi manj prizadeli, vključno z otoki Gili. Prek družbenih omrežij in spleta so bile organizirane manjše mednarodne pobude za zbiranje sredstev, da bi pomagali pri pridobivanju osnovnih virov, kot sta hrana in čista voda,[12] ter pri zagotavljanju začasnih in trajnih zatočišč.[13] To je bilo ključnega pomena v zgodnjih fazah nesreče, preden je prispela obsežnejša vladna pomoč.

Geografija

[uredi | uredi kodo]
Gora Rinjani, pogled z Gili Aira
Jezero Segara Anak na vrhu gore Rinjani

Otok leži tik vzhodno od Lomboškega preliva, ki označuje biogeografsko ločnico med favno Indomalajskega kraljestva in izrazito drugačno favno Avstralije; ta razlika, znana kot Wallaceova linija, je dobila ime po Alfredu Russelu Wallaceu[14] (1823–1913), ki je bil prvi, ki je komentiral ločitev med regijama, pa tudi nenadno mejo med obema biomoma.[15] Lombok je del ekoregije listopadnih gozdov Mali Sundi.

Vzhodno od Lomboka leži Alasov preliv, ozko vodno telo, ki ločuje otok Lombok od bližnjega otoka Sumbava.

Topografijo otoka zaznamuje centralno lociran stratovulkan Rinjani, drugi najvišji vulkan v Indoneziji, ki se dviga do 3726 metrov, zaradi česar je Lombok 8. najvišji otok. Zadnji izbruh Rinjanija se je zgodil septembra 2016 v Gunung Barujari. Med izbruhom leta 2010 naj bi se pepel dvignil 2 kilometra v ozračje iz stožca Barujari v kalderskem jezeru Segara Anak v Rinjaniju. Lava je stekla v kaldersko jezero in zvišala njegovo temperaturo, medtem ko je pepel poškodoval pridelke na pobočjih Rinjanija. Vulkan in njegovo kratersko jezero, Segara Anak (otrok morja), sta zaščitena z narodnim parkom Gunung Rinjani, ustanovljenim leta 1997. Nedavni dokazi kažejo, da je bil starodavni vulkan, gora Samalas, od katerega je danes ostala le kaldera, vir izbruha Samale leta 1257, enega največjih vulkanskih izbruhov v zabeleženi zgodovini, ki je povzročil svetovne vremenske spremembe.[16]

Višje območje Lomboka je poraslo z gozdovi in ​​večinoma nerazvito. Nižine so zelo obdelane. Riž, soja, kava, tobak, bombaž, cimet, kakav, klinčki, manioka, koruza, kokosovi orehi, kopra, banane in vanilija so glavni pridelki, ki se gojijo na rodovitnih tleh otoka. Južni del otoka je rodoviten, a bolj suh, zlasti proti južni obali.

Problem z vodo

[uredi | uredi kodo]

Oskrba z vodo na Lomboku je problematična, kar obremenjuje tako oskrbo z vodo v glavnem mestu province Mataram kot tudi na otoku na splošno. Najbolj kritično prizadeta naj bi bila južna in osrednja območja. Provinca Zahodna Nusa Tenggara je na splošno ogrožena z vodo, kriza ki jo povzroča vse večja škoda in degradacija gozdov in podtalnice ter povečane potrebe prebivalstva. Prizadetih naj bi bilo 160 tisoč hektarjev od skupno 1960 tisoč hektarjev. Vodja službe za grajeno okolje in varnost gozdov Zahodne Nusa Tenggare Andi Pramari je v sredo, 6. maja 2009, v Mataramu izjavil: »Če se ta situacija ne bo rešila, lahko pričakujemo, da bodo ljudje v petih letih težko dobili vodo v tem delu NTB (Zahodna Nusa Tenggara). Poleg tega se bo produktivnost kmetijstva v dodani vrednosti zmanjšala, prebivalci pa se soočajo s pomanjkanjem vode v svojih vodnjakih.« K tej težavi prispeva tudi visok delež kraje lesa v regiji NTB.[17]

Septembra 2010 so nekateri vaščani v osrednjem Lomboku domnevno več ur hodili po eno samo vedro vode. Nieleando, majhna obalna vas približno 50 kilometrov od glavnega mesta province Mataram, se že leta sooča s suhimi vodnjaki. Občasno se ta težava toliko stopnjuje, da pride do sporov in prepirov med vaščani. Poročali so, da so težave najbolj izrazite v okrožjih Jonggat, Janapria, Praya Timur, Praya Barat, Praya Barat Daya in Pujut. Leta 2010 so pokrajinske oblasti vseh šest okrožij razglasile za sušna območja.[18] Sumbava, drugi glavni otok province, je leta 2010 prav tako doživel hudo sušo, zaradi česar je to problem celotne province.[19]

Območja na jugu otoka Lombok so bila zaradi nizke količine padavin in pomanjkanja vodnih virov razvrščena kot sušna in nagnjena k pomanjkanju vode. Maja 2011 se je začelo gradbeno delo za jez Pandanduri, ki se bo raztezalo na približno 430 hektarjih in bo stalo približno 800 milijard rupij (92,8 milijona dolarjev). Ko bo jez dokončan, bo sprejel približno 25,7 milijona kubičnih metrov vode in bo lahko namakal 10.350 hektarjev kmetijskih zemljišč. Gradnja projekta naj bi trajala pet let.[20]

Uprava

[uredi | uredi kodo]

Lombok je pod upravo guvernerja province Zahodna Nusa Tenggara (Nusa Tenggara Barat). Provinco upravlja glavno mesto province Mataram v Zahodnem Lomboku.

Otok je upravno razdeljen na štiri kabupatene (regentstva)[1] in eno koto (mesto).

Demografija

[uredi | uredi kodo]
Tradicionalne hiše Sasakov

Prebivalci otoka so 85 % Sasaki, katerih predniki naj bi se iz Jave preselili v 1. tisočletju pred našim štetjem. Med drugimi prebivalci je približno 10–15 % Balijcev, manjši preostanek pa so kitajsko-peranakanski Indonezijci, Javanci, Sumbavci in arabski Indonezijci.

Prebivalstvo Sasakov je kulturno in jezikovno tesno povezano z Balijci, vendar je za razliko od hindujskih Balijcev večina muslimanov, pokrajina pa je prepredena z mošejami in minareti. Islamske tradicije in prazniki vplivajo na vsakodnevne dejavnosti otoka.

Leta 2008 je imel otok Lombok 866.838 gospodinjstev in povprečno 3,6 osebe na gospodinjstvo.[21] Popis prebivalstva leta 2020 je v provinci Nusa Tenggara Barat zabeležil 5.320.092 prebivalcev.[22] Uradna ocena sredi leta 2022 je bila 5.590.359 prebivalcev, od tega jih več kot 70,9 % živi na Lomboku, kar pomeni, da jih je bilo takrat 3.963.842 ljudi.

Religija

[uredi | uredi kodo]
Najstarejša mošeja iz leta 1634 v Bayanu
Pura Meru v Mataramu, hindujski tempelj, zgrajen leta 1720
Budistični tempelj blizu Tanjunga na severni obali
Avtohtoni plesalci Sasaki izvajajo tradicionalni lomboški ples okoli leta 1880

Avtohtoni Sasaki na otoku so pretežno muslimani. Vendar pa je Lombok pred prihodom islama doživel dolgo obdobje hindujskega in budističnega vpliva, ki je na otok prišel prek Jave. Na Lomboku ostaja manjšinska balijska hindujska kultura. Islam so morda na Lombok najprej prinesli trgovci, ki so v 17. stoletju prišli iz Sumbave in si nato ustvarili sledilce v vzhodnem Lomboku. Drugi zapisi opisujejo prve vplive, ki so prišli v prvi polovici 16. stoletja. Rokopis iz palmovih listov Babad Lombok, ki vsebuje zgodovino Lomboka, opisuje, kako je Sunan Prapena njegov oče, Susuhunan Ratu iz Girija, poslal na vojaško odpravo na Lombok in Sumbavo, da bi spreobrnil prebivalstvo in širil novo vero. Vendar je nova religija dobila zelo sinkretističen značaj, saj je pogosto mešala animistična in hindujsko-budistična prepričanja in prakse z islamom.[23]

Bolj ortodoksna različica islama je v začetku 20. stoletja postala bolj priljubljena. Indonezijski vladni programi religionizacije (pridobitve vere) na Lomboku v letih 1967 in 1968 so privedli do obdobja precejšnje zmede glede verskih pripadnosti in praks. Ti programi religionizacije so kasneje privedli do večje skladnosti v verskih praksah na Lomboku. Hindujska manjšinska religija se še vedno izvaja poleg večinske muslimanske religije.[23]

Hinduizmu sledijo etnični Balijci in manjšina avtohtonega ljudstva Sasak. Na Lomboku se praznujejo vsi glavni hindujski verski obredi in po vsem otoku je veliko vasi s hindujsko večino prebivalstva. Po lokalnih legendah je dve najstarejši vasi na otoku, Bayan in Sembalun, ustanovil princ Majapahita.[23] Po popisu prebivalstva leta 2010 je bilo deklariranih pripadnikov hinduizma 101.000 ljudi, največja koncentracija pa je bila v regentstvu Mataram, kjer so predstavljali 14 % prebivalstva.[24] Analiza, ki jo je izvedel Direktorat za hindujske verske zadeve Ditjen Bimas Hindu (DBH) v tesnem sodelovanju s hindujskimi skupnostmi po vsej državi, je pokazala, da je število hindujcev med prebivalstvom veliko večje od števila, ki ga je navedel vladni popis. Raziskava, izvedena leta 2012, je pokazala, da je hindujskega prebivalstva Lomboka 445.933. Ta številka je bolj v skladu s splošno sprejetim mnenjem, da je 10–15 % prebivalstva otokov hindujcev.[25]

Nagarakertagama, pesem iz 14. stoletja, ki so jo našli na Lomboku, uvršča otok med vazale imperija Majapahit. Ta rokopis je vseboval podrobne opise kraljestva Majapahit in potrdil pomen hinduizma in budizma v imperiju Majapahit z opisom templja, palač in številnih obrednih obredov.[23]

Krščanstvo izvaja majhna manjšina, vključno z nekaj etničnimi Kitajci in priseljenci z Balija in vzhodne Nusa Tenggare. V Ampenanu, Mataramu, Prayi in Tanjungu so rimskokatoliške cerkve in župnije. V Mataramu je tudi katoliška bolnišnica. V Tanjungu in okolici, kjer živi približno 800 budistov, sta dva budistična templja.

Zgodovina majhne arabske skupnosti na Lomboku sega v zgodnjo naselitev trgovcev iz Jemna. Skupnost je še vedno vidna predvsem v Ampenanu, starem pristanišču Mataram. Zaradi lokacije begunskega centra UNHCR na Lomboku so se nekateri begunci iz držav Bližnjega vzhoda poročili z prebivalci Lomboka.

Neortodoksna islamska skupina, ki jo najdemo le na Lomboku, so Wektu Telu ('Trikrat'), ki so opravljali tri obvezne dnevne molitve (Salah) namesto petih, ki jih izvaja večina muslimanov drugod. Verovanja Waktu Telu so prepletena z animizmom in so pod vplivom ne le islama, temveč tudi hinduizma in panteističnih prepričanj. Obstajajo tudi ostanki Bode, ki ohranjajo domača sasaška prepričanja in bi lahko predstavljali izvirno sasaško kulturo, nerazredčeno s poznejšimi islamskimi vplivi.

Znotraj ljudstva Sasakov prevladujejo številni vplivi animističnega prepričanja, večina od njih verjame v obstoj duhov. Hrano in molitev smatrajo za nepogrešljivi, kadar koli želijo komunicirati z duhovi, vključno z mrtvimi, in obredne tradicionalne prakse vztrajajo..[26] Tradicionalna magija se izvaja za odganjanje zla in bolezni ter za iskanje rešitev za spore in antipatijo. Magijo lahko izvaja posameznik sam, vendar se običajno poišče oseba, ki je v takšnih stvareh izkušena, da ji opravi storitev. Običajno se tej osebi podari denar ali darila, najmočnejši izvajalci pa so deležni precejšnjega spoštovanja.[27]

Gospodarstvo in politika

[uredi | uredi kodo]

Mnogi obiskovalci Lomboka in večina otoškega blaga prihaja čez Lomboški preliv po morju ali zraku iz Balija. Otoka ločuje le 40 kilometrov.[28] Lombok se pogosto trži kot 'neokrnjen Bali' ali 'Balijev sestrski otok'. S podporo centralne vlade se Lombok in Sumbava razvijata kot druga najpomembnejša destinacija Indonezije za mednarodni in domači turizem. Lombok se je ohranil bolj naravno, z manj gneče in nerazvito okolje, ki privablja popotnike, ki prihajajo zaradi sproščenega tempa in možnosti raziskovanja neokrnjenega naravnega okolja otoka. Sodobnejše trženjske kampanje za Lombok/Sumbavo si prizadevajo razlikovati se od Balija in promovirati otok Lombok kot samostojno destinacijo. Odprtje mednarodnega letališča Lombok 1. oktobra 2011 je pri tem prizadevanju pripomoglo.

Lokalni otroci Sasakov (ok. 1997)

Nusa Tenggara Barat in Lombok se lahko po standardih sveta štejeta za ekonomsko depresivna, velika večina prebivalstva pa živi v revščini. Kljub temu je otok rodoviten, ima na večini območij dovolj padavin za kmetijstvo in ima različne podnebne pasove. Posledično je na lokalnih kmečkih tržnicah na voljo obilna in raznolika hrana, čeprav domačini še vedno trpijo zaradi lakote zaradi suše in samooskrbnega kmetijstva. Štiričlanska družina lahko je riž, zelenjavo in sadje že za 0,50 USD. Čeprav je družinski dohodek od ribolova ali kmetovanja lahko le 1,00 USD na dan, lahko številne družine živijo zadovoljno in produktivno življenje z nizkim dohodkom. Vendar pa so prebivalci Lomboka pod vse večjim pritiskom zaradi naraščajočih cen hrane in goriva. Dostop do stanovanj, izobraževanja in zdravstvenih storitev ostaja težaven za številne avtohtone prebivalce otoka, čeprav je javno izobraževanje brezplačno po vsej provinci in poskušajo zagotoviti osnovne šole tudi na oddaljenih območjih.

Odstotek prebivalstva, ki je živelo v revščini na urbanih območjih Nusa Tenggara Barat, je bil leta 2008 29,47 %, leta 2009 pa 28,84 %. Za tiste, ki živijo na podeželju, je bil leta 2008 19,73 %, leta 2009 pa se je nekoliko zmanjšal na 18,40 %. Za urbano in vas skupaj je bil delež 23,81 %, leta 2009 pa se je nekoliko zmanjšal na 22,78 %.[29]

V mestu Mataram je bila opažena nezakonita trgovina s pticami v kletkah, med petimi obiski tržnice v letih 2018 in 2019 pa je bilo opaženih 10.326 ptic 108 vrst, od katerih je bilo 18 vrst nacionalno zaščitenih, številne druge pa so bile ulovljene v divjini, kar je v nasprotju z nacionalnimi kvotami za ulov in trgovino.[30]

Turizem

[uredi | uredi kodo]

Turizem je pomemben vir dohodka na Lomboku. Najbolj razvito turistično območje otoka je na zahodni obali otoka in je osredotočeno okoli mesta Senggigi. V neposredni okolici mesta so najbolj razviti turistični objekti. Obalni turistični pas zahodne obale se razprostira vzdolž 30 kilometrov dolgega pasu, ki sledi obalni cesti severno od Matarama in starega letališča v Ampenanu. Glavno turistično območje se razteza do Tanjunga na severozahodu ob vznožju gore Rinjani in vključuje polotoka Sire in Medana ter zelo priljubljene otoke Gili, ki ležijo tik ob obali. Do teh treh majhnih otokov je najpogosteje mogoče priti z ladjo iz Bangsala blizu Pemenanga, Teluk Nareja nekoliko južneje ali z juga iz plaž Senggigi in Mangsit. Številni hoteli in letovišča ponujajo nastanitve od cenovno ugodnih do luksuznih. V zadnjem času so iz Balija vzpostavljene neposredne hitre ladje, ki omogočajo neposredno povezavo z otoki Gili. Čeprav se njihov značaj hitro spreminja, otoki Gili še vedno ponujajo tako sproščujoče zatočišče za popotnike z nahrbtniki kot tudi vrhunsko letovišče.

Druge turistične destinacije so gora Rinjani, Gili Bidara, Gili Lawang, park Narmada in park Mayura ter Kuto (ki se bistveno razlikuje od Kute na Baliju).[31] Sekotong na jugozahodu Lomboka je priljubljen zaradi številnih in raznolikih lokacij za potapljanje.

Območje Kute je znano tudi po večinoma zapuščenih plažah z belim peskom. Majhno mesto se hitro razvija od odprtja mednarodnega letališča v Prayi. Vse več deskarjev z vsega sveta prihaja sem v iskanju popolnega deskanja in počasnega ter rustikalnega vzdušja Lomboka. Deskanje na južnem Lomboku velja za eno najboljših na svetu. Velike polarne nižine se dvigajo skozi Indijski ocean in usmerjajo dolge valove z visokim obdobjem od juga do otoka Heard od konca marca do septembra ali kasneje. To je sovpadalo s sušno sezono in jugovzhodnimi pasati. Lombok je znan po raznolikosti valov, ki vključujejo svetovno znano puščavsko točko pri Banko Banko na jugozahodu otoka.

Na severozahodni obali v bližini Tanjunga se nahaja veliko novih luksuznih hotelov in vil, osredotočenih na polotoka Sire in Medana v bližini otokov Gili, ter nova marina za čolne v zalivu Medana. Ti novi projekti dopolnjujejo že obstoječa petzvezdična letovišča in veliko igrišče za golf, ki je tam že zgrajeno.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 Biro Pusat Statistik, Jakarta, 2011.
  2. ↑ Badan Pusat Statistik, Jakarta, 2021.
  3. ↑ Badan Pusat Statistik NTB, 28 February 2025, Provinsi Nusa Tenggara Barat Dalam Angka 2025 (Katalog-BPS 1102001.52)
  4. ↑ »Indonesia, The Majapahit Era«. Britannica (v angleščini).
  5. ↑ Klemen, L. (1999–2000). »The Lesser Sunda Islands 1941-1942«. Forgotten Campaign: The Dutch East Indies Campaign 1941-1942.
  6. ↑ »NMVW-collectie«. collectie.wereldculturen.nl.
  7. ↑ »Korban Jiwa Gempa Lombok Bertambah Jadi 20 Orang« [Lombok Earthquake Death Toll Increases To 20 People]. Liputan6.com (v indonezijščini). 5. avgust 2018. Pridobljeno 5. avgusta 2018.
  8. ↑ »Asia Pacific: Multiple Disasters Affect Millions in the Region«. ReliefWeb (v angleščini). United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs. 30. julij 2018. Pridobljeno 2. avgusta 2018.
  9. ↑ Lamb, Kate (6. avgust 2018). »Indonesia Earthquake: At Least 91 Dead After Quake Strikes Lombok and Bali«. The Guardian (v angleščini). London. Pridobljeno 6. avgusta 2018.
  10. ↑ »Quake Swarm Jolts Indonesian Islands, Killing at Least 13«. Bangkok Post (v angleščini). 20. avgust 2018.
  11. ↑ Bimal, Paul (22. september 2018). »Lombok Earthquakes Reveal that Indonesia's Disaster Management Is Shaky«. East Asia Forum (v angleščini). Pridobljeno 22. septembra 2018.
  12. ↑ »More Lifesaving Aid Needed Urgently as A Third Big Earthquake Hits Lombok« (tiskovna objava) (v angleščini). Oxfam International. 9. avgust 2018. Pridobljeno 9. avgusta 2018.
  13. ↑ »Lombok Earthquake«. Gilibookings.com (v angleščini). 30. november 2020. Pridobljeno 30. novembra 2020.
  14. ↑ Beccaloni, George; Smith, Charles. »Other Things Named After Wallace«. The Alfred Russel Wallace Website (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. junija 2012. Pridobljeno 28. julija 2021.
  15. ↑ »The World's Biomes«. University of California Museum of Paleontology (v angleščini). Pridobljeno 6. oktobra 2010.
  16. ↑ Watson, Traci (30. september 2013). »Source of Massive Volcanic Eruption Found in Indonesia«. USA Today (v angleščini). Pridobljeno 19. oktobra 2013.
  17. ↑ »NTB Akan Alami Krisis Air Bersih« [NTB to Experience Clean Water Crisis]. NTB Online (v indonezijščini). 20. maj 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. novembra 2010. Pridobljeno 6. maja 2009.
  18. ↑ Fitri R. (8. september 2010). »Water Everywhere, but Not a Drop to Drink«. Jakarta Globe (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. septembra 2010. Pridobljeno 9. septembra 2010.
  19. ↑ »Geography of Lombok«. lombok-indonesiabeach.com (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. julija 2013. Pridobljeno 16. avgusta 2012.
  20. ↑ Panca Nugraha (26. maj 2011). »New Dam to Resolve Water Crisis«. The Jakarta Post (v angleščini).
  21. ↑ »By Regency / Municipality in West Nusa Tenggara Year 2008«. Badan Pusat Statistik Provinsi Nusa Tenggara Barat (Central Bureau of Statistics West Nusa Tenggara Province). 11. december 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. avgusta 2017. Pridobljeno 30. avgusta 2010.
  22. ↑ »Lombok Island & West Nusa Tenggara Demography & Gender Ratio (Based on BPS 2014 Census)«. marlionllc.com (v angleščini). 19. avgust 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. avgusta 2017. Pridobljeno 19. avgusta 2017.
  23. 1 2 3 4 Cederroth, Sven (1996). »From Ancestor Worship to Monotheism: Politics of Religion in Lombok«. Temenos (v angleščini). 32: 7–36. doi:10.33356/temenos.4916.
  24. ↑ »Peringatan«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. decembra 2017. Pridobljeno 19. septembra 2013.
  25. ↑ »Google Translate«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. aprila 2021. Pridobljeno 28. julija 2021.
  26. ↑ Telle, Kari G. (2000). »Feeding the Dead; Reformulating Sasak Mortuary Practices«. Bijdragen tot de Taal-, Land- en Volkenkunde (v angleščini). 156 (4): 771–805. doi:10.1163/22134379-90003829.
  27. ↑ Anatun Aupia (18. julij 2017). »Health Belief Profile in Lombok Island, Indonesia«. stikeshamzar.ac.id (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 1. februarja 2020. Pridobljeno 1. februarja 2020.
  28. ↑ Weiner, Eric (21. september 2008). »Living in Bali's Shadow, but Maybe Not for Long«. The New York Times (v angleščini). Pridobljeno 4. aprila 2010.
  29. ↑ Source: Adapted from National Social Economic Survey (SUSENAS) (11. december 2009). »Poverty Line, Number and Percentage of Poor People in West Nusa Tenggara Province in March 2008 – March 2009«. Badan Pusat Statistik Provinsi Nusa Tenggara Barat (Central Bureau of Statistics West Nusa Tenggara Province). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. avgusta 2017.
  30. ↑ Leupen, Boyd T. C.; Shepherd, Loretta; Shepherd, Chris R; Damianou, Evros; Nijman, Vincent (30. april 2022). »Market surveys in Mataram, Lombok, illustrate the expanse of legal and illegal Indonesian bird trade networks«. Indonesian Journal of Applied Environmental Studies. 3 (1): 42–52. doi:10.33751/injast.v3i1.5127. ISSN 2722-0141. S2CID 248481041.
  31. ↑ »Lombok International Airport to Operate Soon«. Antara News (v angleščini). 30. julij 2011.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lombok&oldid=6720051«