Pojdi na vsebino

Lomboški preliv

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lomboški preliv
Pogled na Lombokški preliv z Mednarodne vesoljske postaje
Lomboški preliv se nahaja v Indonezija
Lomboški preliv
Lomboški preliv
Koordinate8°46′S 115°44′E / 8.767°S 115.733°E / -8.767; 115.733
Tipmorski preliv
Oceanski/morski viriIndijski ocean in Balijsko morje
Države porečjaIndonezija
Maks. dolžina60 km
Maks. širina40 km
Min. širina20 km
Povp. globina250 m
OtokiBali

Lombok Gili Islands

Nusa Penida

Lomboški preliv (indonezijsko Selat Lombok) je morski preliv Balijskega morja, ki se povezuje z Indijskim oceanom in je med otokoma Bali in Lombok v Indoneziji. Otoki Gili so na strani Lomboka.

Njegova najožja točka je na južni odprtini, s širino približno 20 km med otokoma Lombok in Nusa Penida, na sredini preliva. Na severni odprtini meri 40 km. Njegova skupna dolžina je približno 60 km. Ker je globok najmanj 250 m[1] – veliko globlje od Malajskega preliva – ladje, ki porabijo preveč vode za prehod skozi Malajski preliv (tako imenovana plovila post Malaccamax), pogosto uporabljajo Lomboški preliv.

Lomboški preliv je znan kot eden glavnih prehodov za indonezijski pretok (ITF), ki izmenjuje vodo med Indijskim in Tihim oceanom.[2]

Je tudi del biogeografske meje med favno Indomalajskega kraljestva in izrazito drugačno favno Avstralazije. Meja je znana kot Wallaceova linija po Alfredu Russelu Wallaceu, ki je prvi opazil presenetljivo razliko med živalmi Indomalaje in Avstralazije ter kako nenadna je meja med obema biomoma.[3]

Biologi verjamejo, da je bila prav globina Lomboškega preliva tista, ki je živali na obeh straneh izolirala druga od druge.[4] Ko se je gladina morja v pleistocenski ledeni dobi znižala, so bili otoki Bali, Java in Sumatra povezani med seboj in s celinsko Azijo.[4] Delili so si azijsko favno. Globoka voda Lomboškega preliva je Lombok in Male Sundske otoke izolirala od azijske celine. Namesto tega so te otoke kolonizirale avstralske živali.[5]

Morska biotska raznovrstnost

[uredi | uredi kodo]

Lomboški preliv je bogat z rastlinskimi in živalskimi vrstami, ki so bile dobro raziskane s potapljaškim turizmom na Baliju.[6] Ker Lomboški preliv povezuje Balijsko morje z Indijskim oceanom, je obilje rastlinskih in živalskih vrst posledica njegove lege med Indijskim in Tihim oceanom, kjer preliv deluje kot prehod za tokove. Poleg rastlinskih in živalskih vrst so tu še morski habitati, ki se razlikujejo po temperaturi vode, prisotnosti vulkanskih in apnenčastih sedimentov, lokalnem dotoku sladke vode med potoki, peščenih pobočjih grebenov in močnih tokovih.[6] Glede na rezultate odprave na koralne grebene, ki jo je aprila 2001 izvedel Narodni muzej naravne zgodovine - Naturalis Leiden v sodelovanju z Raziskovalnim in razvojnim centrom za oceanologijo Indonezijskega inštituta za znanosti (PPPO-LIPI) v Džakarti in WWF Indonesia-Wallacea Bioregion na Baliju, je bila favna koralnih grebenov Lomboškega preliva ena najbolj raznolikih in najbogatejših na svetu.[6] Raznolikost morske biogeografije vključuje naslednje skupine: kamnite korale (Scleractinia in hidrokorale), mehke korale (Octocorallia), spužve (Porifera), forame (Foramanifera), kozice (Decapoda), polži (Gastropoda) in ribe.[6]

Ocean, ki obdaja Indonezijsko otočje, naseljuje 30 morskih sesalcev.[7] Med raznolikimi sesalci so redki in ogroženi kiti in delfini. Ogroženi status morskih sesalcev v indonezijskih vodah je posledica ekstremnih ribolovnih dejavnosti, ki se izvajajo vzdolž preliva, kot so zapletanje v obalne mreže in bombardiranje grebenov.[7] Statistika ribolovnih dejavnosti vzdolž indonezijskih voda je pokazala, da je bil leta 2006 letni ulov več kot 4,5 milijona ton, ulov med letoma 1996 in 1997 pa je vključeval 1424 mant, 18 kitovcev, 312 drugih vrst morskih psov, 4 male kite, 326 delfinov, 577 morskih rib, 789 mečaric, 84 želv in 9 dugongov.[7] V Lomboškem prelivu obilno živijo vzhodnoazijski delfin Stenella longirostris, pogosto pa jo naseljujejo tudi delfin Schiedea attenuata, velika pliskavka (T. truncatus) in jStenella longirostris roseiventris. Habitat teh vrst kitov in delfinov sestavljajo velike reke, mangrove in obalna okolja.

Izolati morskih bakterij nastanejo zaradi onesnaženja z naftnimi ogljikovodiki.[8] Glede na križarsko raziskavo Indijskega oceana in Lomboškega preliva, ki jo je izvedel Inštitut za morske raziskave in opazovanje Ministrstva za morske zadeve in ribištvo (BPOL-KKP), so bile bakterije, prisotne v morskem okolju Indonezije, sestavljene iz: Aeromonas sp., Pseudomonas sp., Bacillus sp., B. megaterium in Corynebacterium sp., pridobljene s štetjem in izolacijo bakterij, ki razgrajujejo nafto. Pet različnih vrst hidrokarbonoklastičnih morskih bakterij in dve vrsti iz družine Bacillus so bakterijski sevi, ki so bili identificirani v Lomboškem prelivu.[8] Ti bakterijski sevi imajo potencial za sanacijo morskega okolja. Bakterijski sevi, ki obstajajo v indonezijskih vodah, vključno z Indijskim oceanom in Lomboškim prelivom, razgrajujejo policiklične aromatske ogljikovodike (PAH). To je zato, ker se večina svetovne surove nafte prevaža vzdolž Lomboškega preliva. Gojive morske hidrokarbonoklastične bakterije, identificirane v Lomboškem prelivu, imajo posebej šest morfologij: LS-3, LS-13, LS-14, LS-15, LS-16 in LS-20. Ugotovljeno je, da imajo te kolonije gladke in valovite površine ter so konveksne in dvignjene. Ugotovljeno je, da so različnih barv: rumene, neprozorne, bele in vijolične. Vrste Callidiopini so bile najdene na otokih Bali in Lombok, ki ju ločuje Lomboški preliv. Ena vrsta kalidiopinske favne, Diatomocephala larvata (Ceresium larvatum), je edinstvena za Lomboški preliv.[9]

Oceanske značilnosti

[uredi | uredi kodo]
Lomboški preliv, otoki Gili

Lomboški preliv je znan kot eden glavnih prehodov za indonezijski pretok (ITF), ki izmenjuje vodo med Indijskim in Tihim oceanom. Na nastanek Lomboškega preliva vplivajo oceansko mešanje plimovanja, toplotna vsebnost vodnih mas in sezonske spremembe. Ker je Lomboški preliv med Balijem in Lombokom, je izhodna pot za indonezijski pretok (ITF), ki povezuje Tihi ocean in Indijski ocean.[2] Posledica tega je oceansko mešanje plimovanja. Oceansko mešanje plimovanja se pojavlja v plitvih morjih in blizu obalnih območij.[10] Mešanje plimovanja lahko povzroči nihanje temperature morske površine (SST) v skoraj dvotedenskem spomladansko-neap obdobju.[10] Mešanje plimovanja v vodah Indonezijskega otočja je še posebej intenzivno zaradi grobe topografije v prelivih Lifamatola, Manipa, Ombai in Lombok ter v verigah otokov Sibutu.[11] Lomboški preliv je močno žarišče mešanja plimovanja. To je zato, ker so numerične simulacije pokazale, da pride do velike pretvorbe poldnevnega barotropnega M2 v baroklinično notranje plimovanje, ki obdaja prag Nusa Penida (NPS).[11]

Indonezijski pretok (ITF) vpliva na podnebje regije, saj uravnava položaj vročih bazenov v Indijskem oceanu. Podnebne spremembe se pojavijo, ko indonezijski pretok (ITF) prispeva k vsebnosti toplote v prelivu in njeni temperaturi morske površine (SST). Zaradi lege preliva na vsebnost toplote v vodnih masah vpliva monsunska sezona v Aziji ter južno nihanje El-Niño (ENSO) in dipol Indijskega oceana (IOD), ki sta podnebna pojava.[2] Poleg tega monsunska sezona od decembra do maja povzroča padavine in nastanek sladke vode v Javanskem morju, kar posledično vpliva na slanost Lomboškega preliva.[11] Zaradi tega se Lomboški preliv razlikuje od drugih vodnih teles vzdolž verige Malih Sundskih otokov. Vsebnost toplote v oceanu v Lomboškem prelivu je odvisna od interakcij med oceanom in atmosfero. To je ključnega pomena za podnebne spremembe, saj toploto večinoma absorbirajo oceani, ki pokrivajo 70 % zemeljske površine. Povečanje vsebnosti toplote v oceanu, ki ga spremlja taljenje ledenih pokrovov, vodi do dviga morske gladine, kar na koncu povzroči motnje v ekosistemih in življenjskem slogu človeka. Dvotedenski cikli temperatur morske gladine (SST) in balijskega ozračja imajo vrhunec sezonskega cikla, ki se odvija med borealnim poletjem.[10]

Monsunska sezona določa tudi valovne lastnosti Lomboškega preliva. Lokasti notranji val in nepravilni notranji val sta valovna vzorca, ki se pojavita kot posledica sezonskih vplivov.[12] Tok plimovanja nadzoruje prag Nusa Penida (NPS), ki doseže globino 350 m.[13] Lomboški preliv ima močne poldnevne plime z amplitudo ~90 m, oddaljenost od praga Nusa Penida (NPS) pa je 30 km.[13] Tudi tok voda v prelivu jo naredi značilno, saj je sestavljena iz plastovite strukture: zgornja plast ima stalen tok proti jugu, spodnja plast pa ima obrnjen tok proti jugu in severu.[13]

Pomorska vprašanja

[uredi | uredi kodo]

Ker Lomboški preliv meji na Indonezijo, nanjo vplivajo pomorska vprašanja, povezana z mednarodno trgovino. Generalni sekretar ZN je v Poročilu o oceanih in pomorskem pravu za leto 2008 opredelil sedem groženj pomorski varnosti, in sicer: teroristična dejanja proti ladijskemu prometu, objektom na morju in drugim pomorskim interesom, nedovoljena trgovina z orožjem za množično uničevanje, nedovoljena trgovina z drogami, trgovina z ljudmi, nezakonit in nereguliran ribolov ter nezakonita škoda za morsko okolje.[14] Težave, ki še posebej vplivajo na Lomboški preliv, vključujejo: piratstvo, nezakonit ribolov, trgovina z ljudmi, tihotapljenje blaga, oboroženi ropi in terorizem. Mednarodna trgovinska zbornica (ICC) poroča, da je imela Indonezija največ primerov piratstva in oboroženih ropov na morju.[14] Pomorske grožnje, ki jih doživljajo indonezijske vode, so posledica vse večjega gospodarskega razvoja v azijsko-pacifiški regiji, zaradi česar je Azija najbolj ranljiv kraj na svetu glede varnosti.[14] Ker je globina najmanj 250 m – veliko globlje od Malajskega preliva – ladje, ki porabijo preveč vode za prehod skozi Malajski preliv (tako imenovana plovila post Malaccamax), pogosto uporabljajo Lomboški preliv. Predlaga se, da bi Lomboški preliv postala alternativna pot za kitajske trgovske ladje, ki plujejo skozi Malajski preliv.[15] V indonezijskih vodah so tudi štiri od devetih ozkih grl na svetu.[14] Ta štiri ozka grla se uporabljajo za nacionalne in mednarodne ladijske poti. Indonezija je kot arhipelag odgovorna za ohranjanje varnosti na mednarodnih ladijskih poteh Arhipelaških morskih poti (ASL), kot je navedeno v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem pravu (UNCLOS) iz leta 1982.[14]

Zaradi pomorskih težav, ki se pojavljajo vzdolž Lomboškega preliva, mora Indonezija vzpostaviti strategije upravljanja. Strategije, ki jih je Indonezija uvedla za reševanje pomorskih vprašanj, vključujejo politiko, ki jo je določil predsednik Joko Widodo, znano kot Globalna pomorska oporna točka. Politika temelji na petih stebrih: prenova indonezijske pomorske kulture, izgradnja pomorske industrije, dajanje prednosti ribištvu, povečanje ladijskega prometa in pristaniških omrežij, izboljšanje pomorske diplomacije in obrambnih sil.[14] Izboljšanje obrambnih sil na morju vključuje poudarek na uporabi indonezijske mornarice za povečanje pomorske varnosti. Druga strategija, ki jo je uvedla indonezijska vlada, je določitev območij, imenovanih morska zaščitna območja (MPA). Kot del notranje politike leta 2019 je bilo napovedano, da naj bi se Lomboški preliv vzpostavil kot posebej občutljivo morsko območje (PSSA).[16] To še ni bilo uradno predloženo Mednarodni pomorski organizaciji (IMO).[16] Poleg uvajanja posebej občutljivih morskih območij (PSSA) kot pomorske strategije za Lomboški preliv obstaja tudi shema ločitve prometa (TSS) Mednarodne pomorske organizacije (IMO), ki je sistem poti za upravljanje prometa.[17] Shema ločenega prometa (TSS) podpira priznanje Indonezije kot arhipelaške države v skladu s Konvencijo UNCLOS iz leta 1982, saj je skladna s členom 53(6), ki določa pravico države do izboljšanja varnosti plovbe na območju Otoškega morskega kanala.[17]

Prispevek k gospodarstvu

[uredi | uredi kodo]

Lomboški preliv prispeva k gospodarstvu Indonezije in sosednjih držav jugovzhodne Azije, saj služi kot trgovska pot ob Malajski preliv, otok Lombok pa se spreminja v središče turizma. Po besedah ​​Rizala Ramlija, koordinacijskega ministra za pomorske zadeve in naravne vire v Indoneziji, naj bi Lomboški preliv postal alternativna plovna pot namesto Malajskega preliva.[18] To je zato, ker je »Malajski preliv postal ozek in plitvejši, ladijski promet pa je vsako leto bolj gost, kar bi povečalo tveganje za trčenja plovil.«[18] Ker podjetja podpirajo ta premik, bi Indonezija poleg Singapurja postala eno največjih pristanišč za oskrbo z gorivom na svetu.

Ker Malajski preliv v naslednjih 10–20 letih ne bi mogel več prenesti ladijskega prometa, indonezijska vlada spodbuja potovanja skozi Lomboški preliv.[16] Zaradi povečane ladijske dejavnosti se pojavlja vprašanje pomorskih groženj in onesnaževanja morja. Kot odgovor na ta nastajajoča pomorska vprašanja je indonezijska vlada predlagala, da v svoji notranji politiki določi posebej občutljiva morska območja (PSSA).[16] Določitev Lomboškega preliva kot posebej občutljivega morskega območja (PSSA) prispeva k rasti industrije ribolova tunov. To je posledica lege Lomboškega preliva, saj je znotraj območja trikotnika koralnih grebenov (CT). Bogata morska biotska raznovrstnost območja koralnega trikotnika (CT) je bistveno gojišče tunov za zunanje izvajanje svetovne industrije ribolova tunov. Rast industrije ribolova tunov pa posledično prispeva k gospodarstvu, saj zagotavlja prehransko varnost in dohodek prebivalcem vzdolž obale območij koralnega trikotnika (CT), in ker so gojišča tunov temeljni viri za podjetja za ribolov tunov, ki proizvajajo tune za potrošnike po vsem svetu. Zdravi morski viri, kot so gojišča tunov, dodatno prispevajo k rasti turistične industrije zaradi določitve Lomboškega preliva kot posebej občutljivega morskega območja (PSSA).[16]

Galerija pomembnih bližnjih kanalov

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Susanto, R. Dwi; Leonid Mitnik; Quanan Zheng (december 2005). »Ocean Internal Waves Observed in the Lombok Strait« (PDF). Oceanography. 18 (4): 83. Bibcode:2005Ocgpy..18d..80S. doi:10.5670/oceanog.2005.08. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9. oktobra 2011. Pridobljeno 16. maja 2008.
  2. 1 2 3 »The Ocean Heat Content of Lombok Strait Water Masses in 2011 - 2015 - University of Sydney«. sydney.primo.exlibrisgroup.com (v angleščini). Pridobljeno 17. maja 2021.
  3. ↑ Van Oosterzee, Penny (1997). Where worlds collide: the Wallace line. Kew, Vic.: Reed. ISBN 0-7301-0470-2. OCLC 38218451.
  4. 1 2 aresetar (12. januar 2011). »Pleistocene Sea Level Maps«. Field Museum (v angleščini). Pridobljeno 31. maja 2021.
  5. ↑ Dawkins, Richard (2005). The ancestor's tale: a pilgrimage to the dawn of life. Yan Wong. London: Phoenix. ISBN 978-0-7538-1996-8. OCLC 60794544.
  6. 1 2 3 4 Hoeksema, Bert W; Yosephine, Tuti (2001). »Marine biogeography of Lombok Strait, Bali, 2001«. Preliminary Expedition Report – prek ResearchGate.
  7. 1 2 3 Dharmadi; Wiadnyana, Ngurah N (2011). »Status and research activities on marine mammals in Indonesia« (PDF). Proceedings of the 6th International Symposium on SEASTAR2000 and Asian Bio-logging Science (The 10th SEASTAR2000 Workshop): 69–74.
  8. 1 2 Syakti, Agung Dhamar; Lestari, Priyati; Simanora, Satya; Sari, Lilik Kartika; Lestari, Febrianti; Idris, Fadliyah; Agustiadi, Teguh; Akhlus, Syafsir; Hidayati, Nuning Vita; Riyanti (maj 2019). »Culturable hydrocarbonoclastic marine bacterial isolates from Indonesian seawater in the Lombok Strait and Indian Ocean«. Heliyon. 5 (5) e01594. Bibcode:2019Heliy...501594S. doi:10.1016/j.heliyon.2019.e01594. ISSN 2405-8440. PMC 6512556. PMID 31111106.
  9. ↑ Yokoi, Yaheita (2015). »Notes on the Callidiopini (Coleoptera, Cerambycidae) across the Lombok Strait« (PDF). Elytra, Tokyo. New Series. 5: 185–205.
  10. 1 2 3 »A Fortnightly Atmospheric 'Tide' at Bali Caused by Oceanic Tidal Mixing in Lombok Strait - University of Sydney«. sydney.primo.exlibrisgroup.com (v angleščini). Pridobljeno 31. maja 2021.
  11. 1 2 3 sydney.primo.exlibrisgroup.com (v angleščini) https://sydney.primo.exlibrisgroup.com/discovery/fulldisplay?&context=PC&vid=61USYD_INST:sydney&docid=cdi_gale_infotracacademiconefile_A652263027. Pridobljeno 31. maja 2021. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  12. ↑ »Monsoon regulation of Lombok Strait internal waves - University of Sydney«. sydney.primo.exlibrisgroup.com (v angleščini). Pridobljeno 17. maja 2021.
  13. 1 2 3 sydney.primo.exlibrisgroup.com (v angleščini) https://sydney.primo.exlibrisgroup.com/discovery/fulldisplay?&context=PC&vid=61USYD_INST:sydney&docid=cdi_gale_infotracacademiconefile_A652263027. Pridobljeno 17. maja 2021. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  14. 1 2 3 4 5 6 »An Overview of Indonesia's Maritime Strategy - University of Sydney«. sydney.primo.exlibrisgroup.com (v angleščini). Pridobljeno 17. maja 2021.
  15. ↑ Wroe, David (9. marec 2017). »Chinese naval ships close to Australia? 'Get used to it', experts warn«. The Sydney Morning Herald (v angleščini). Pridobljeno 17. maja 2021.
  16. 1 2 3 4 5 Octavian, A.; Trismadi; Lestari, P. (september 2020). »The Importance of Establishing Particularly Sensitive Sea Areas in Lombok Strait: Maritime Security Perspective«. IOP Conference Series: Earth and Environmental Science (v angleščini). 557 (1) 012013. Bibcode:2020E&ES..557a2013O. doi:10.1088/1755-1315/557/1/012013. ISSN 1755-1315.
  17. 1 2 sydney.primo.exlibrisgroup.com (v angleščini) https://sydney.primo.exlibrisgroup.com/discovery/fulldisplay?&context=PC&vid=61USYD_INST:sydney&docid=cdi_doaj_primary_oai_doaj_org_article_236d86b359084ba1889ee2b5b16c26b1. Pridobljeno 31. maja 2021. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  18. 1 2 Ship; bunker.com. »Lombok, Makassar Straits Could Replace Malacca Strait as Main Sea Trading Lane, Says Indonesian Government«. Ship & Bunker. Pridobljeno 17. maja 2021.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lomboški_preliv&oldid=6727311«