Lobiranje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Lobiranje je demokratični proces nejavnega vplivanja civilne družbe na odločevalce. Proces lobiranja je tisti del vplivanja na odločevalce, ki se odvija med lobistom in odločevalcem ter je skrit pred očmi javnosti. Vplivanje prek medijev, javnih pisem, govorov na javnih prireditvah torej ni del procesa lobiranja. Civilna družba je v tem kontekstu mišljena kot del laične javnosti, ki nima atributa odločevalca. To so torej pravne in fizične osebe, katerih interesi niso enaki interesom odločevalcev samih.

Demokratičen je zato, ker je temelj demokracije nujnost vpliva državljanov na tiste, ki so jim poverili nalogo odločanja (odločevalci) v skupnem imenu. Suverenost odločanja ni omejena samo z občasnimi volitvami, ampak tudi s pravico neposrednega uveljavljanja interesov. Lobiramo lahko vse odločevalce na vseh ravneh odločanja, razen sodne veje oblasti.

Lobiranje lahko ureja poseben zakon, lahko pa tudi ne. V Sloveniji lobiranje ureja Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.[1] Register lobistov v Sloveniji od 5. decembra 2010 dalje vodi Komisija za preprečevanje korupcije. Ker je lobiranje tako elementrani del vsake demokracije, ima tudi preprost etični kodeks. Kodeks so leta 1996 podpisali predstavniki lobistov in Evropske unije.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]