Pojdi na vsebino

Loško vojvodstvo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Loško vojvodstvo

Województwo łódzkie
Vojvodstvo
Zastava Loško vojvodstvo
Zastava
Grb Loško vojvodstvo
Grb
Uradni logotip Loško vojvodstvo
Blagovna znamka
Lega na Poljskem
Lega na Poljskem
Razdelitev na okrožja
Razdelitev na okrožja
Koordinati (Łódź): 51°40′N 19°26′E / 51.667°N 19.433°E / 51.667; 19.433
Država Poljska
glavno mestoŁódź
Okrožja3 mesta,
21 podeželskih okrožij
Upravljanje
 • TeloIzvršni odbor
 • vojvodaDorota Ryl
 • maršalJoanna Skrzydlewska
Površina
 • Skupaj18.219 km2
Prebivalstvo
 (31. december 2021)
 • Skupaj2.416.902
 • Gostota130 preb./km2
 • Urbano
1.499.697
 • Ruralno
917.205
GDP
 • Skupaj€45,194 mrd (2023)
 • Per capita€19.300 (2023)
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Koda ISO 3166PL-10
HDI (2019)0,875[2]
very high · 7.
Spletna stranwww.lodzkie.pl

Loško vojvodstvo (poljsko województwo łódzkie [vɔjɛˈvut͡stfɔ ˈwut͡skʲɛ] ⓘ) je vojvodstvo (pokrajina) Poljske. Vojvodstvo je dobilo ime po svojem glavnem in največjem mestu, Lodžu (izgovarja se [wut͡ɕ]).

Loško vojvodstvo meji na šest drugih vojvodstev: Mazovijsko na severu in vzhodu, Svetokriško na jugovzhodu, Šlezijsko na jugu, Opoljsko vojvodstvo na jugozahodu, Velikopoljsko na zahodu in Kujavsko-pomorjansko vojvodstvo na kratkem odseku na severu. Njegovo ozemlje spada v tri zgodovinske regije Poljske – Mazovijo (na vzhodu), Velikopoljsko (na zahodu) in Malopoljsko (na jugovzhodu, okoli Opoczna).

Mesta in kraji

[uredi | uredi kodo]

Vojvodstvo obsega 11 mest in 35 krajev. Mesta so navedena spodaj v padajočem vrstnem redu prebivalstva (po uradnih podatkih za 31. december 2021):[3] {{columns-list|colwidth=20em| Mesta (ki jih vodi mestni župan ali prezydent miasta):

  1. Łódź (664.071)
  2. Piotrków Trybunalski (71.252)
  3. Pabianice (63.023)
  4. Tomaszów Mazowiecki (60.529)
  5. Bełchatów (55.583)
  6. Zgierz (54.974)
  7. Skierniewice (47.031)
  8. Radomsko (44.700)
  9. Kutno (42.704)
  10. Sieradz (40.891)
  11. Zduńska Wola (40.730)

Upravna delitev

[uredi | uredi kodo]

Loško vojvodstvo je razdeljeno na 24 okrožij (powiats): 3 mestne okrožja in 21 podeželskih okrožij. Ta so nadalje razdeljena na 177 gmin (občin).

Zavarovana območja

[uredi | uredi kodo]
Krajinski park Lodžsko gričevje

Zavarovana območja v Loškem vojvodstvu vključujejo sedem krajinskih parkov, kot je navedeno spodaj.

  • Krajinski park Bolimów (delno v Mazovijskem vojvodstvu)
  • Krajinski park Lodžsko gričevje
  • Krajinski park Przedbórz (delno v Svetokriškem vojvodstvu)
  • Krajinski park Spała
  • Krajinski park Sulejów
  • Krajinski park Warta-Widawka
  • Krajinski park Załęcze (delno v Šlezijskem vojvodstvu)

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Bruto domači proizvod (BDP) pokrajine je leta 2018 znašal 26,7 milijarde evrov, kar je predstavljalo 6,0 % poljske gospodarske proizvodnje. BDP na prebivalca, prilagojen kupni moči, je v istem letu znašal 19.800 evrov ali 66 % povprečja EU27. BDP na zaposlenega je prav tako znašal 66 % povprečja EU.[4]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Ozemlje je bilo del Poljske od njene ustanovitve v 10. stoletju. Med najstarejša srednjeveška mesta v regiji spadajo Biała Rawska, Brzeziny, Inowłódz, Łęczyca, Łowicz, Pajęczno, Radomsko, Rozprza, Sieradz, Wolbórz in Żarnów. Łęczyca, Rawa Mazowiecka, Sieradz in Wieluń so postali srednjeveški vojvodski sedeži rodbine Pjast. Sedanje Loško vojvodstvo je približno enako obsežno kot zgodovinska dežela Łęczyca in dežela Sieradz skupaj, torej vojvodstva Łęczyca in Sieradz nekdanjega Poljskega kraljestva, čeprav vključuje tudi dele Mazovije (na severovzhodu) in Malopoljske (na jugovzhodu). Piotrków Trybunalski, trenutno drugo največje mesto v vojvodstvu, je gostilo številna zasedanja poljskega parlamenta, zadnje leta 1567[5] in je bilo sedež kronskega sodišča za Velikopoljsko, najvišjega pritožbenega sodišča v Kraljevini Poljski. Mesta Ozorków, Aleksandrów Łódzki, Zduńska Wola, Stryków, Konstantynów Łódzki, Zgierz, Tomaszów Mazowiecki, Łódź in Pabianice so se med industrijsko revolucijo močno razvila, potem ko so tam med letoma 1807 in 1823 ustanovili tekstilne manufakture, pri čemer je Łódź sčasoma prehitel druga mesta v vojvodstvu.[6] Bolimów je bil med prvo svetovno vojno prizorišče bitke pri Bolimówu (31. januarja 1915), kjer je bilo prvič uporabljeno plinsko orožje, ko je nemška vojska obstreljevala ruske čete s ksilil bromidom.

Glavno mesto Loškega vojvodstva je bil vedno Lodž, vendar se je površina, ki ga obsega, večkrat spremenila. Prvič je bila enota upravne delitve in lokalne samouprave v Drugi poljski republiki v letih 1921–1939. Leta 1938 so bila nekatera zahodna okrožja odstopljena Velikopoljskemu vojvodstvu.

Po spremembi je bila površina Loškega vojvodstva 20.446 kvadratnih kilometrov, njegovo prebivalstvo (leta 1931) pa 2.650.100. Sestavljalo ga je 15 okrožij (powiatov).

Wieluń je bil prizorišče bombardiranja Wieluńa, ki ga je 1. septembra 1939 izvedla Nemčija, kar velja za prvo večje bombardiranje v drugi svetovni vojni. Med vojno je ozemlje okupirala Nemčija, okupatorji pa so izvajali genocidno politiko proti Poljakom in Judom v regiji, z izgoni, ugrabitvami otrok, poboji civilistov in vojnih ujetnikov. Nemčija je upravljala številne zapore, vključno s posebej razvpitima v Lodžu in Sieradzu, in taborišča za prisilno delo. Loški geto, drugi največji judovski geto v vsej nemško okupirani Evropi, je bil v Lodžu. Warta je bila lokacija umorov več kot 500 duševno bolnih ljudi v okviru akcije T4.[7]

Naslednja inkarnacija je obstajala od leta 1945 do 1975 (čeprav je bilo mesto Lodž izključeno kot ločeno mestno vojvodstvo). To Loško vojvodstvo je bilo nato razdeljeno, nadomestila pa so ga Loško, Sieradzsko, Piotrków Trybunalsko, Skierniewiško in delno Płocksko vojvodstvo.

Loško vojvodstvo, znano tudi kot Loško metropolitansko vojvodstvo (województwo miejskie łódzkie), je obstajalo od leta 1975 do leta 1998, nato pa je bilo vključeno v današnje Loško vojvodstvo. Do leta 1990 je bil župan mesta Lodž tudi vojvodski guverner.

Sedanje Loško vojvodstvo je bilo ustanovljeno 1. januarja 1999 iz nekdanjega Loškega vojvodstva (1975–1999) ter vojvodstev Sieradz, Piotrków Trybunalski in Skierniewice ter dela Płockega vojvodstva v skladu s poljskimi reformami lokalne samouprave, sprejetimi leta 1998. Julija 2025 je vojvodska vlada kupila pisarne v poslovni stavbi Brama Miasta na ulici Kilińskiego 66a z namenom združitve pisarn, ki so razpršene po različnih lokacijah v mestu.

Kultura in izobraževanje

[uredi | uredi kodo]
Rektorat Tehniške univerze v Lodžu
Nacionalna filmska šola v Lodžu

Osnovne kulturne dejavnosti v Loškem vojvodstvui so: spremljanje dejavnosti sedmih regionalnih samoupravnih kulturnih ustanov, tj. Filharmonije Arthurja Rubinsteina v Lodžu, Muzeja umetnosti v Lodžu (ki ima eno največjih zbirk moderne umetnosti v Evropi), Operne hiše, Gledališča Stefana Jaracza, Muzeja arheologije in etnografije, Regionalne in mestne javne knjižnice Józefa Piłsudskega v Lodžu, Kulturne zbornice v Lodžu, pa tudi: podpora nevladnim organizacijam, varstvo spomenikov, podeljevanje štipendij mladim umetnikom in nagrajevanje uglednih umetnikov. Poleg tega se izvajajo infrastrukturni projekti. Med najpomembnejšimi naložbami so: ustanovitev štirih regionalnih prizorov v gledališču Stefan Jaracz, odprtje novega oddelka Umetnostnega muzeja v Lodžu - ms² ali rekonstrukcija srednjeveškega naselja v Tumu v bližini Łęczyce.

Leta 2020 je bilo v različnih visokošolskih zavodih v Loškem vojvodstvu 76.897 študentov. Glavne univerze v vojvodstvu so:

  • Univerza v Lodžu
  • Tehnološka univerza v Lodžu
  • Nacionalna filmska šola v Lodžu
  • Medicinska univerza v Lodžu
  • Visoka šola za narodno gospodarstvo v Kutnu
  • Akademija likovnih umetnosti v Lodžu
  • Univerza Jana Kochanowskega v Piotrkówu Trybunalskem

Odlično znanstveno osebje visokošolskih zavodov v Lodžu dopolnjujejo loški znanstveniki z Inštituta Poljske akademije znanosti (PAN) in znanstvenih ministrskih inštitutov, ki delujejo na področju medicine dela, tekstilne, papirne in usnjarske industrije.

Znamenitosti in turizem

[uredi | uredi kodo]

V vojvodstvu je pet zgodovinskih spomenikov Poljske:

  • Katedrala Łowicz [13]
  • Industrijska mestna pokrajina Łódź
  • Palača in park Nieborów [14]
  • Opatija Sulejów [15]
  • Kolegialna cerkev Tum [16]

V vojvodstvu je več v celoti ali delno ohranjenih gradov, med drugim v Bąkowa Góra, Besiekiery, Bolesławiec, Drzewica, Inowłódz, Łęczyca, Opoczno, Oporów, Piotrków Trybunalski, Uniejów in več palač, med drugim v Poddębicah, Skierniewicah, Sokolnikih, Walewice, Wola-Chojnata in več samo v Lodžu.

Edino zdraviliško mesto v vojvodstv je Uniejów.

Številni spomeniki iz druge svetovne vojne so postavljeni, vključno z muzejem na mestu nekdanjega nacističnega zapora Radogoszcz v Lodžu in spomeniki na mestih pobojev in taborišč, ki so jih zagrešili Nemci.

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

Poljski jezik prebivalcev vojvodstva velja za najbližjega poljskemu knjižnemu jeziku, saj regija ni razvila lastnega narečja, temveč je bila kraj mešanja narečij iz sosednjih večjih regij Velike Poljske, Malo Poljske, Mazovije in Šlezije.[8]

V 17. stoletju so bila mesta Brzeziny, Sieradz in Warta dom precejšnjih škotskih skupnosti.[9]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »EU regions by GDP, Eurostat«. Pridobljeno 18. septembra 2023.
  2. ↑ »Sub-national HDI - Subnational HDI«. globaldatalab.org (v angleščini). Radboud University Nijmegen. Pridobljeno 13. decembra 2021.
  3. ↑ »Local Data Bank«. Statistics Poland. Pridobljeno 26. avgusta 2022.
  4. ↑ »Regional GDP per capita ranged from 30% to 263% of the EU average in 2018«. Eurostat.
  5. ↑ Konopczyński, Władysław (1948). Chronologia sejmów polskich 1493–1793 (v poljščini). Kraków: Polska Akademia Umiejętności. str. 132–140.
  6. ↑ Koter, Marek (2016). »Historyczno-geograficzne podstawy oraz proces kształtowania się regionu łódzkiego«. V Marszał, Tomasz (ur.). Miasto–region–gospodarka w badaniach geograficznych (v poljščini). Łódź: Wydawnictwo Uniwersytetu Łódzkiego. str. 144, 146. ISBN 978-83-8088-004-7.
  7. ↑ Agata Gut. »Eutanazja – ukryte ludobójstwo pacjentów szpitali psychiatrycznych w Kraju Warty i na Pomorzu w latach 1939 - 1945«. Instytut Pamięci Narodowej (v poljščini). Pridobljeno 1. junija 2024.
  8. ↑ Koter, Marek (2016). »Historyczno-geograficzne podstawy oraz proces kształtowania się regionu łódzkiego«. V Marszał, Tomasz (ur.). Miasto–region–gospodarka w badaniach geograficznych (v poljščini). Łódź: Wydawnictwo Uniwersytetu Łódzkiego. str. 134–135. ISBN 978-83-8088-004-7.
  9. ↑ Feduszka, Jacek (2009). »Szkoci i Anglicy w Zamościu w XVI-XVIII wieku«. Czasy Nowożytne (v poljščini). Vol. 22. Zarząd Główny Polskiego Towarzystwa Historycznego. str. 53. ISSN 1428-8982.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Loško_vojvodstvo&oldid=6726790«