Ljuba Prenner

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ljuba Prenner
Portret
RojstvoAmalia Marija Uršula Prenner
19. junij 1906({{padleft:1906|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})
Prevalje, Koroška, Avstro-Ogrska
Smrt15. september 1977({{padleft:1977|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:15|2|0}}) (71 let)
Ljubljana, Socialistična republika Slovenija, SFRJ
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1946-1992).svg Jugoslavija
Poklicodvetnica, pisateljica, književnica

Ljuba Prenner, odvetnik in pisatelj, * 19. junij 1906, Fara pri Prevaljah[1], Koroška, Avstro-Ogrska, † 18. september 1977[2], Ljubljana, SR Slovenija, SFRJ.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Ljuba Prenner se je rodil leta 1906 na Fari na Prevaljah očetu Jožetu Prennerju in materi Mariji Čerče kot prvorojeni otrok. Krščen je bila kot Amalija Marija, vendar se je že v mladosti uradno preimenoval v Ljubo. Kljub ženskemu imenu se je doživljal kot moški.[3] Leta 1914 se je z družino preselil v Slovenj Gradec. Prva dva razreda ljudske šole je končal v Rušah, leta 1919 pa se je vpisal na ptujsko gimnazijo, kjer se je izobraževal do leta 1923, ko je odšel v Beograd. Tam je končal peti in šesti letnik gimnazije. Leta 1929 se je vrnil v Ljubljano in leto pozneje maturiral. Jeseni istega leta se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani, takrat imenovano Juridična fakulteta Kralja Aleksandra I., kjer je leta 1936 diplomiral.

Sodno prakso in odvetniško pripravništvo je do leta 1939 opravljal v Slovenj Gradcu, nato se je preselil v Ljubljano. Istega leta je napisal prvo slovensko kriminalko Neznani storilec in postal član Društva slovenskih pisateljev. Leta 1941 je končal doktorski študij prava in se kot član Komunistične partije Slovenije (KPS) vključil v Osvobodilno fronto OF. Kot državni uradnik v ljubljanski upravi in tajni sodelavec OF je v času okupacije reševal zaprte Slovence iz italijanskih zaporov in taborišč. Leta 1942 je bil zaradi liberalnih idej izključen tako iz KPS kot iz OF.

Po vojni je leta 1946 in 1947 kot odvetnik branil politične nasprotnike nove oblasti. Bil je en od redkih slovenskih odvetnikov, ki so odkrito opozarjali na številne proceduralne nepravilnosti in nehumanost v montiranih sodnih postopkih, ki jih je povsem po vzoru sovjetskega sodstva izvajala povojna jugoslovanska oblast. Le-ta je Prennerja kmalu obtožila, da je na procesih zagovarjal protirevolucionarne elemente, zato so mu leta 1947 prepovedali opravljati odvetniško delo in ga izključili iz Društva slovenskih pisateljev. Zaposlil se je na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, vendar je zaradi aretacije kmalu izgubil službo. Takrat so ga oblasti za 6 tednov zaprle v preiskovalni zapor, in sicer v samico. 12. julija 1949 so dr. Ljubo Prenner za 2 leti poslali na tako imenovano družbeno koristno delo v kazensko delovno taborišče za ženske, Ferdreng na Kočevskem.[4] [5]

Leta 1954 so mu znova omogočili vrnitev med odvetnike. Ker je imel prepoved objavljanja literarnih del, ta takrat niso nastajala. Upokojil se je leta 1975. V Društvo slovenskih pisateljev je bil znova sprejet leta 1976.

Transspolnost[uredi | uredi kodo]

Skladno s svojo moško identiteto je od gimnazijskih let nosil fantovska oz. moška oblačil, v zasebnih pogovorih in pismih pa se je izražal v moškem slovničnem spolu. Srbska pesnica Desanka Maksimović, s katero se je spoznal med šolanjem v Beogradu, ga je v pismih imenovala ''moj mali dečko''.[6]

Ljuba Prenner je znan po izjavi ob prihodu v novo odvetniško pisarno: "Jaz sem dr. Ljuba Prenner, ne moški ne ženska"[7]

Ljudje naj bi se mu zaradi njegovega poguma pri življenjskem slogu in odvetniških spretnosti klanjali, za hrbtom pa ga obrekovali. Prenner je zato pravil: "Kdor govori za mojim hrbtom, se z mojo ritjo pogovarja."[8]

O Ljubi Prennerju je posnet dokumentarni film Dober človek, ki ga je zrežiral Boris Jurjaševič (2006).

Delo[uredi | uredi kodo]

Že pred drugo svetovno vojno se je uveljavil kot pisatelj. Pisal je črtice, drame, komedije, librete, povesti in romane.

Svoja dela je začel objavljati v časopisu Jutro (1928-1930) in reviji Ženski svet 1930. Poleg krajših spisov pa je leta 1929 napisal tudi otroško zgodbo Skok, Cmok in Jokica ter roman Trojica. Leta 1936 je objavil povest Življenje za hrbtom, ki govori o obdobju po prvi svetovni vojni, tri leta pozneje (1939) pa je objavil že prej omenjeni prvi slovenski kriminalni roman z naslovom Neznani storilec. Napisal je tudi dramo Veliki mož, ki je bila uprizorjena leta 1943, šaloigro Vasovalci (1950) in libreto za opero Slovo od mladosti (1954).

Kar nekaj proznih del, kot so Bruc, Pod prisilno upravo in Prebujenje umetnika, je ostalo le v rokopisih.

V več njegovih proznih delih je prvoosebni pripovedovalec moški.[9]

Proza[uredi | uredi kodo]

  • Trojica (1929) (COBISS)
  • Mejniki ali kronika malega sveta v reviji Ženski svet (1936-1938)
  • Življenje za hrbtom (1938)
  • Neznani storilec (1939) (COBISS)
  • Bruc (2006) (COBISS)
  • Pod prisilno upravo (rokopis)
  • Prebujenje umetnika (rokopis)

Mladinska proza[uredi | uredi kodo]

Dramatika[uredi | uredi kodo]

Krajši spisi in črtice[uredi | uredi kodo]

  • Pohorska vigred v časopisu Jutro (1930-1931)
  • Slovo v časopisu Ženski svet (1930)
  • V bojih za naš dom v časopisu Ženski svet (1930)
  • Aleluja v časopisu Ženski svet (1930)
  • Naša mati v časopisu Ženski svet (1930)
  • Pomota v časopisu Ženski svet (1930)
  • Materin god v časopisu Ženski svet (1930)
  • Preljubi fantič moj v časopisu Ženski svet (1930)
  • Božična v časopisu Ženski svet (1930)

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije (1999). Knjiga 13. Ljubljana: Mladinska knjiga
  • Veliki splošni leksikon; knjiga 11, DZS, Ljubljana, (2006) (COBISS)
  • Aleš Gabrič, Polona Kekec, Brigita Rajšter: Odvetnica in pisateljica Ljuba Prenner (2000) (COBISS)
  • Rajka Medunc: NLP(P) Neznan/a Ljuba Puba (Prenner) (2001/2002) (COBISS)
  • Helena Horvat, Polona Kekec, Brigita Rapuc: Dr. Ljuba Prenner (1906-1977) ob 90. obletnici rojstva in 20. obletnici njene smrti (1997)(COBISS)
  1. Ljuba Prenner, Literarni atlas Ljubljane
  2. Gabrič,Kekec, Rajšter, stran 83
  3. Tratnik, Suzana (2014). Mozetič, Brane (ur.). Grmade, parade in molk. Ljubljana: Škuc. str. 53. COBISS http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=2017454654785740. ISBN 978-961-6751-95-7.
  4. Dr. Milko Mikola, Rdeče nasilje, Celjska Mohorjeva družba, 2012
  5. Temna stran meseca: kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji, Ljubljana, 1998
  6. Tratnik, Suzana (2014). Mozetič, Brane (ur.). Grmade, parade in molk. Ljubljana: Škuc. str. 50-54. COBISS http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=2017454654785740. ISBN 978-961-6751-95-7.
  7. Suzana Tratnik, Ko se je pojavila dr. Prennerjeva, se je spremenilo ozračje, Revija Narobe, 26. 7. 2007
  8. Šelih, Alenka (2012). Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Založba Tuma, d. o. o. str. 439. COBISS 262929920. ISBN 978-961-6682-01-5.
  9. Tratnik, Suzana (2014). Mozetič, Brane (ur.). Grmade, parade in molk. Ljubljana: Škuc. str. 53. COBISS http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=2017454654785740. ISBN 978-961-6751-95-7.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]