Ljuba Prenner

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ljuba Prenner
Portret
Rojstvo 19. junij 1906({{padleft:1906|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})
Prevalje, Koroška, Avstro-Ogrska
Smrt 15. september 1977({{padleft:1977|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:15|2|0}}) (71 let)
Ljubljana, Socialistična republika Slovenija, SFRJ
Državljanstvo Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg Jugoslavija
Poklic političarka, odvetnica, pisateljica, književnica

Ljuba Prenner, odvetnica in pisateljica, * 19. junij 1906, Fara pri Prevaljah[1], Koroška, Avstro-Ogrska, † 15. september 1977, Ljubljana, SR Slovenija, SFRJ.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Ljuba Prenner se je rodila leta 1906 na Fari na Prevaljah očetu Jožetu Prennerju in materi Mariji Čerče kot prvorojeni otrok. Krščena je bila kot Amalija Marija, vendar se je že v mladosti uradno preimenovala v Ljubo. Kljub ženskemu imenu se je doživljala kot moški.[2] Leta 1914 se je z družino preselila v Slovenj Gradec. Prva dva razreda ljudske šole je končala v Rušah, leta 1919 pa se je vpisala na ptujsko gimnazijo, kjer se je izobraževala do leta 1923, ko je odšla v Beograd. Tam je končala peti in šesti letnik gimnazije. Leta 1929 se je vrnila v Ljubljano in leto pozneje maturirala. Jeseni istega leta se je vpisala na Pravno fakulteto v Ljubljani, takrat imenovano Juridična fakulteta Kralja Aleksandra I., kjer je leta 1936 diplomirala.

Sodno prakso in odvetniško pripravništvo je do leta 1939 opravljala v Slovenj Gradcu, nato se je preselila v Ljubljano. Istega leta je napisala prvo slovensko kriminalko Neznani storilec in postala članica Društva slovenskih pisateljev. Leta 1941 je končala doktorski študij prava in se kot članica Komunistične partije Slovenije (KPS) vključila v Osvobodilno fronto OF. Kot državna uradnica v ljubljanski upravi in tajna sodelavka OF je v času okupacije reševala zaprte Slovence iz italijanskih zaporov in taborišč. Leta 1942 je bila zaradi liberalnih idej izključena tako iz KPS kot iz OF.

Po vojni je leta 1946 in 1947 kot odvetnica branila politične nasprotnike nove oblasti. Bila je ena od redkih slovenskih odvetnikov, ki so odkrito opozarjali na številne proceduralne nepravilnosti in nehumanost v montiranih sodnih postopkih, ki jih je povsem po vzoru sovjetskega sodstva izvajala povojna jugoslovanska oblast. Le-ta je Prennerjevo kmalu obtožila, da je na procesih zagovarjala protirevolucionarne elemente, zato so ji leta 1947 prepovedali opravljati odvetniško delo in jo izključili iz Društva slovenskih pisateljev. Zaposlila se je na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, vendar je zaradi aretacije kmalu izgubila službo. Takrat so jo oblasti za 6 tednov zaprle v preiskovalni zapor, in sicer v samico. 12. julija 1949 so dr. Ljubo Prenner za 2 leti poslali na tako imenovano družbeno koristno delo v kazensko delovno taborišče za ženske, Ferdreng na Kočevskem.[3] [4]

Leta 1954 so ji znova omogočili vrnitev med odvetnike. Ker je imela prepoved objavljanja literarnih del, ta takrat niso nastajala. Upokojila se je leta 1975. V Društvo slovenskih pisateljev je bila znova sprejeta leta 1976.

Transspolnost[uredi | uredi kodo]

Skladno s svojo moško identiteto je od gimnazijskih let nosila fantovska oz. moška oblačila, v zasebnih pogovorih in pismih pa se je izražala v moškem slovničnem spolu. Srbska pesnica Desanka Maksimović, s katero se je spoznala med šolanjem v Beogradu, jo je v pismih imenovala ''moj mali dečko''.[5]

Ljuba Prenner je znana po izjavi ob prihodu v novo odvetniško pisarno: "Jaz sem dr. Ljuba Prenner, ne moški ne ženska"[6]

Ljudje naj bi se ji zaradi njenega poguma pri življenjskem slogu in odvetniških spretnosti klanjali, za hrbtom pa jo obrekovali. Prenner je zato pravila: "Kdor govori za mojim hrbtom, se z mojo ritjo pogovarja."[7]

O Ljubi Prenner je posnet dokumentarni film Dober človek, ki ga je zrežiral Boris Jurjaševič (2006).

Delo[uredi | uredi kodo]

Že pred drugo svetovno vojno se je uveljavila kot pisateljica. Pisala je črtice, drame, komedije, librete, povesti in romane.

Svoja dela je začela objavljati v časopisu Jutro (1928-1930) in reviji Ženski svet 1930. Poleg krajših spisov pa je leta 1929 napisala tudi otroško zgodbo Skok, Cmok in Jokica ter roman Trojica. Leta 1936 je objavila povest Življenje za hrbtom, ki govori o obdobju po prvi svetovni vojni, tri leta pozneje (1939) pa je objavila že prej omenjeni prvi slovenski kriminalni roman z naslovom Neznani storilec. Napisala je tudi dramo Veliki mož, ki je bila uprizorjena leta 1943, šaloigro Vasovalci (1950) in libreto za opero Slovo od mladosti (1954).

Kar nekaj proznih del, kot so Bruc, Pod prisilno upravo in Prebujenje umetnika, je ostalo le v rokopisih.

V več njenih proznih delih je prvoosebni pripovedovalec moški.[8]

Proza[uredi | uredi kodo]

  • Trojica (1929) (COBISS)
  • Mejniki ali kronika malega sveta v reviji Ženski svet (1936-1938)
  • Življenje za hrbtom (1938)
  • Neznani storilec (1939) (COBISS)
  • Bruc (2006) (COBISS)
  • Pod prisilno upravo (rokopis)
  • Prebujenje umetnika (rokopis)

Mladinska proza[uredi | uredi kodo]

Dramatika[uredi | uredi kodo]

Krajši spisi in črtice[uredi | uredi kodo]

  • Pohorska vigred v časopisu Jutro (1930-1931)
  • Slovo v časopisu Ženski svet (1930)
  • V bojih za naš dom v časopisu Ženski svet (1930)
  • Aleluja v časopisu Ženski svet (1930)
  • Naša mati v časopisu Ženski svet (1930)
  • Pomota v časopisu Ženski svet (1930)
  • Materin god v časopisu Ženski svet (1930)
  • Preljubi fantič moj v časopisu Ženski svet (1930)
  • Božična v časopisu Ženski svet (1930)

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije (1999). Knjiga 13. Ljubljana: Mladinska knjiga
  • Veliki splošni leksikon; knjiga 11, DZS, Ljubljana, (2006) (COBISS)
  • Aleš Gabrič, Polona Kekec, Brigita Rajšter: Odvetnica in pisateljica Ljuba Prenner (2000) (COBISS)
  • Rajka Medunc: NLP(P) Neznan/a Ljuba Puba (Prenner) (2001/2002) (COBISS)
  • Helena Horvat, Polona Kekec, Brigita Rapuc: Dr. Ljuba Prenner (1906-1977) ob 90. obletnici rojstva in 20. obletnici njene smrti (1997)(COBISS)
  1. Ljuba Prenner, Literarni atlas Ljubljane
  2. Tratnik, Suzana (2014). Mozetič, Brane, ur. Grmade, parade in molk. Ljubljana: Škuc. str. 53. COBISS http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=2017454654785740. ISBN 978-961-6751-95-7. 
  3. Dr. Milko Mikola, Rdeče nasilje, Celjska Mohorjeva družba, 2012
  4. Temna stran meseca: kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji, Ljubljana, 1998
  5. Tratnik, Suzana (2014). Mozetič, Brane, ur. Grmade, parade in molk. Ljubljana: Škuc. str. 50-54. COBISS http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=2017454654785740. ISBN 978-961-6751-95-7. 
  6. Suzana Tratnik, Ko se je pojavila dr. Prennerjeva, se je spremenilo ozračje, Revija Narobe, 26. 7. 2007
  7. Šelih, Alenka (2012). Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Založba Tuma, d. o. o. str. 439. COBISS 262929920. ISBN 978-961-6682-01-5. 
  8. Tratnik, Suzana (2014). Mozetič, Brane, ur. Grmade, parade in molk. Ljubljana: Škuc. str. 53. COBISS http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=2017454654785740. ISBN 978-961-6751-95-7. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]