Litovski lit
| Litovski lit | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Lietuvos litas | |||||
| |||||
| ISO 4217 | |||||
| Koda | LTL | ||||
| Denominacije | |||||
| Podenota | |||||
| 1/100 | cent (centas) | ||||
| Simbol | Lt | ||||
| Bankovci | 10, 20, 50, 100, 200, 500 litov | ||||
| Kovanci | 1, 2, 5, 10, 20, 50 centov, 1, 2, 5 litov | ||||
| Demografija | |||||
| Uporabniki | brez (prej | ||||
| Izdajanje | |||||
| Centralna banka | Banka Litve | ||||
Litovski lit (litovsko litas, oznaka Lt, mednarodna koda LTL) je bil valuta Litve v letih 1922–1941 in 1993–2014. Delil se je na sto centov (litovsko centų, ednina centas). 1. januarja 2015 ga je z vstopom Litve v evroobmočje zamenjal evro po tečaju 3,4528 lita za 1 evro.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Po prvi svetovni vojni so bila v neodvisni Litovski republiki v obtoku plačilna sredstva drugih držav (na primer nemški vzhodni rubelj).
Zaradi neobstoja lastne zakonite banke izdajateljice so v skladu s sporazumom z nemško Vzhodno kreditno blagajno (Darlehnskasse Ost) uradno plačilno sredstvo v Litvi postale ostmarke, imenovane auksinas – »zlati«). Sredi leta 1922 je zaradi hiperinflacije marke v Litvi prišlo do motenj v delovanju trgovine, financ in kreditov. Litovski parlament je po nujnem postopku sprejel zakon o uvedbi lita in ustanovitvi Banke Litve.
Začasni bankovci so bili izdani septembra 1922. Lit je bil uveden v obtok 1. oktobra, dejansko pa 2. oktobra 1922. Zlata vsebnost lita je bila določena na 0,1504602 g čistega zlata, kar je ustrezalo 1/10 vsebnosti zlata ameriškega dolarja. Menjava auksinov za lite je potekala po tečaju, ki ga je vsak teden določil minister za finance, ob upoštevanju razmerja med marko in dolarjem. Začetno razmerje je bilo 175 : 1. Po njem so bile preračunane železniške in poštne tarife, davki, obveznice, vloge v hranilnicah in druge postavke. Bankovci so bili tiskani v Angliji, Češkoslovaški in Nemčiji. V tujini so bili prav tako kovani kovanci iz leta 1925. Kovanci iz let 1936 in 1938 so bili kovani v Kaunasu. Predvojna litovska zakonodaja je določala, da mora biti vsaj tretjina izdaje pokrita z zalogami plemenitih kovin, preostanek pa z likvidnimi vrednostnimi papirji.
Po priključitvi Litve k ZSSR (1940) so 25. marca 1941 lite nadomestili sovjetski rublji.
Po ponovni osamosvojitvi so se od 5. avgusta 1991 kot plačilno sredstvo uporabljali začasni denarni boni (talonai, po priimku takratnega litovskega premierja Gediminasa Vagnoriusa znani tudi kot »vagnorke«); od 1. oktobra 1992 so bili edino zakonito plačilno sredstvo. Lit je bil dan v obtok 25. junija 1993. Boni so se menjali v razmerju 100 : 1 in ostali v obtoku do 20. julija 1993.
Od 1. januarja 2015 je zakonito plačilno sredstvo v Litvi evro.[1] Menjava litov poteka v razmerju 1 evro = 3,4528 lita. Lit in evro sta bila v vzporednem obtoku od 1. do 15. januarja 2015. Menjava litov v evre je bila mogoča na poštnih uradih in v vseh bankah do 1. marca 2015, v vseh bankah do 30. marca 2015, v nekaterih bankah do 30. decembra 2015. Po tem datumu lite menja samo Banka Litve; rok za menjavo ni določen.
Prvi lit
[uredi | uredi kodo]Kovanci
[uredi | uredi kodo]| Podoba | Apoen | Leto | Sestava | Premer (mm) |
Masa (g) |
Rob | Naklada |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1 cent | 1925 | bron | 15,5 | 1,6 | gladek | 5 000 000 | |
| 1936 | 15,5 | 1,0 | 9 955 000 | ||||
| 2 centa | 1936 | 18 | 2,3 | 4 951 107 | |||
| 5 centov | 1925 | 19 | 2,1 | 12 000 000 | |||
| 1936 | 20 | 3,0 | 4 800 000 | ||||
| 10 centov | 1925 | 20 | 3,0 | 12 000 000 | |||
| 20 centov | 23 | 4,0 | 8 000 000 | ||||
| 50 centov | 25 | 5,0 | 5 000 000 | ||||
| 1 lit | 1925 | Ag-500 | 19,0 | 2,7 | nazobčan | 5 985 000 | |
| 2 lita | 23,0 | 5,4 | 3 000 000 | ||||
| 5 litov | 29,4 | 13,5 | 1 000 000 | ||||
| 5 litov | 1936 | Ag-750 | 27,1 | 9,0 | gladek z napisom TAVO GEROVĖ TAUTOS GEROVĖ |
2 750 000 | |
| 10 litov | 1936 | 32,2 | 18,0 | gladek z napisom TAUTOS JĖGA VIENYBĖJE |
876 000 | ||
| 1938 | 180 000 |
Bankovci
[uredi | uredi kodo]| Serija 10. septembra 1922 | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Podoba | Apoen | Mere (mm) | Osnovna barva | Opis | Datum izida | |||
| Prednja stran | Zadnja stran | Prednja stran | Zadnja stran | Vodni žig | ||||
| 1 cent | 80×52 | modra | nominalna vrednost | nominalna vrednost in grb Litve | brez | 10. septembra 1922 | ||
| 5 centov | zelena | |||||||
| 20 centov | rjava | |||||||
| 50 centov | vijoličasta | |||||||
| 1 lit | 120×65 | zelena | pentlje | |||||
| 5 litov | rjava | črki GS | ||||||
| Serija 16. novembra 1922 | ||||||||
| 1 cent | 90×55 | zelena | nominalna vrednost in grb Litve | nominalna vrednost | brez | 16. novembra 1922 | ||
| 2 centa | bež | |||||||
| 5 centov | svetlo modra | |||||||
| 10 centov | rdeča | |||||||
| 20 centov | 100×60 | rjava | ||||||
| 50 centov | vijoličasta | |||||||
| 1 lit | 110×65 | rdeča | ovali | |||||
| 2 lita | vijoličasta | stebri Gediminovičev | ||||||
| 5 litov | 120×70 | zelena | kmet | ženska ob kolovratu | ||||
| 10 litov | vijoličasta, rjava | nominalna vrednost in grb Litve | ženska portreta | |||||
| 50 litov | 150×78 | rjava | portret velikega kneza Gediminasa | Stolnica sv. Stanislava v Vilni | ||||
| 100 litov | 170×87 | zelena, modra | portret velikega kneza Vitolda | ženska portreta | ||||
| Serija 1924 | ||||||||
| 500 litov | 198×92 | zelena, oranžna | nominalna vrednost | mestni grbi Klajpede, Vilne in Kaunasa | stebri Gediminovičev | 1924 | ||
| 1000 litov | 220×108 | zelena, modra | nominalna vrednost in grb Litve | mladi ljudje v narodnih nošah | portret velikega kneza Vitolda | |||
| Serija 1927–1928 | ||||||||
| 10 litov | 130×75 | zelena | nominalna vrednost in grb Litve | poljedelci | brez | 1927 | ||
| 50 litov | 145×80 | modra, vijoličasta | portret Jonasa Basanavičiusa | Stolnica sv. Stanislava v Vilni | portret velikega kneza Gediminasa | 1928 | ||
| 100 litov | 155×85 | vijoličasta | ženska z rogom izobilja | stavba Banke Litve v Kaunasu | portret velikega kneza Kęstutisa | |||
| Serija 1929–1930 | ||||||||
| 5 litov | 120×70 | rjava | portret Vitolda | prizor bitke pri Grunvaldu | brez | 1929 | ||
| 20 litov | 140×75 | zelena, rjava | portret Vitolda, njegova cerkev v Kaunasu, ost kopja s križem, upodobljena na kovancih iz časa Vitolda |
kip svobode v Kaunasu, tovorna ladja | 1930 | |||
| Serija 1938 | ||||||||
| 10 litov | 130×75 | zelena, oranžna | portret predsednika Antanasa Smetone in Deklaracija neodvisnosti | Skupinski portret članov litovske skupščine, ki so podpisali Deklaracijo o neodvisnosti, grbi mest Klajpeda, Vilna, Kaunas |
brez | 16. februarja 1938 | ||
Drugi lit
[uredi | uredi kodo]Kovanci 1991
[uredi | uredi kodo]| Podoba | Apoen | Sestava | Premer (mm) |
Debelina (mm) |
Masa (g) |
Rob |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 1 cent | aluminij | 18,75 | 1,30 | 0,83 | gladek | |
| 2 centa | 21,75 | 1,30 | 1,12 | |||
| 5 centov | 24,40 | 1,35 | 1,40 | |||
| 10 centov | Cu+Zn+Sn | 16,0 | 1 | 1,40 | ||
| 20 centov | 17,50 | 1,2 | 2,10 | |||
| 50 centov | 21,00 | 1,2 | 3,03 | |||
| 1 lit | Cu+Ni | 16,75 | 1,5 | 2,35 | nazobčan | |
| 2 lita | 20,5 | 1,35 | 3,46 | |||
| 5 litov | 23 | 1,5 | 4,36 |
Kovanci 1997–2014
[uredi | uredi kodo]| Podoba | Apoen | Sestava | Premer (mm) |
Debelina (mm) |
Masa (g) |
Rob |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 10 centov | Cu+Zn+Ni | 17,00 | 1,70 | 2,60 | nazobčan | |
| 20 centov | 20,50 | 2,10 | 4,80 | |||
| 50 centov | 23,00 | 2,10 | 6,00 | |||
| 1 lit | Cu+Ni | 22,30 | 2,20 | 6,25 | ||
| 2 lita | obod: Cu+Al+Ni sredica: Cu+Ni |
25,00 | 2,20 | 7,50 | izmenično gladek-nazobčan | |
| 5 litov | obod: Cu+Ni sredica: Cu+Al+Ni |
27,50 | 2,35 | 10,10 | gladek z napisom »PENKI LITAI« (pet litov) |
Priložnostni kovanci
[uredi | uredi kodo]V letih 1993 do 2014 je Banka Litve izdala 88 priložnostnih zbirateljskih in 18 priložnostnih spominskih kovancev.[2]
Bankovci
[uredi | uredi kodo]| Serija 1991–2003 | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Podoba | Apoen | Mere (mm) |
Opis | Leto tiska |
Datum umika | |
| Prednja stran | Zadnja stran | |||||
| 1 lit | 135×65 | Prednja stran: portret pisateljice Julije Žemaitė (1845–1921) Zadnja stran: lesena cerkev sv. Jozafata v Palūši Vodni žig: grb »Gonja« |
1994 | 1. marca 2007 | ||
| 2 lita | 135×65 | Prednja stran: portret pisatelja-prosvetitelja Motiejusa Valančiusa (1801–1875) Zadnja stran: pogled na grad Trakai Vodni žig: grb Litve |
1993 | 1. marca 2007 | ||
| 5 litov | 135×65 | Prednja stran: portret utemeljitelja litovskega knjižnega jezika Jonasa Jablonskisa (1860–1930) Zadnja stran: kip «Litovska šola» Petrasa Rimše Vodni žig: grb Litve |
1993 | 1. marca 2007 | ||
| 10 litov | 135×65 | Prednja stran: portreti litovskih letalcev Steponasa Dariusa (1896–1933) in Stasysa Girėnasa (1893–1933) Zadnja stran: letalo »Lituanica« v preletu Atlantskega oceana Vodni žig: grb Litve |
1991 | 1. januarja 1996 | ||
| 1993 | 1. marca 2007 | |||||
| 1997 | 1. junija 2012 | |||||
| 2001 | 15. januarja 2015 | |||||
| 2007 | ||||||
| 20 litov | 135×65 | Prednja stran: portret pesnika in dramaturga Maironisa (Jonasa Mačiulisa) (1862–1932) Zadnja stran: vojaški muzej Vitolda Velikega in kip Svobode v Kaunasu Vodni žig: grb Litve (1993) / portret Maironisa (novejši) |
1991 | 1. junija 1994 | ||
| 1993 | 1. marca 2007 | |||||
| 1997 | 1. junija 2012 | |||||
| 2001 | 15. januarja 2015 | |||||
| 2007 | ||||||
| 50 litov | 135×65 | Prednja stran: portret narodnega preporoditelja Jonasa Basanavičiusa (1851–1927) Zadnja stran: pogled na stolnico sv. Stanislava in zvonik v Vilni Vodni žig: grb Litve (1993) / portret Basanavičiusa (novejši) |
1991 | 1. januarja 1996 | ||
| 1993 | 1. marca 2007 | |||||
| 1998 | 15. januarja 2015 | |||||
| 2003 | ||||||
| 100 litov | 135×65 | Prednja stran: portret zgodovinarja Simonasa Daukantasa (1793–1864) Zadnja stran: pogled na Univerzo v Vilni s cerkvijo sv. Janezov in zvonikom Vodni žig: grb Litve (1993) / portret Daukantasa (novejši) |
1991 | 1. julija 2001 | ||
| 2000 | 15. januarja 2015 | |||||
| 2007 | ||||||
| 200 litov | 135×65 | Prednja stran: portret dramaturga Vydūnasa (Vilhelmasa Storoste) (1868–1953) Zadnja stran: klajpedski svetilnik Vodni žig: portret Vydūnasa |
1997 | 15. januarja 2015 | ||
| 500 litov | 147×70 | Prednja stran: portret književnika Vincasa Kudirke (1858–1899) Zadnja stran: litovski Zvon svobode in pogled na rečno dolino Vodni žig: portret Kudirke |
2000 | |||
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Latvija prevzema predsedovanje Svetu EU-ja, Litovci dobili evro«. MMC RTV-SLO. 1. januar 2015.
- ↑ »Paskutinė kolekcinė litų moneta „Forma" – mažas optinio meno stebuklas«. Lietuvos bankas. 16. december 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. aprila 2017.
