Litoral

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Litoralni pas
Obala jezera

Litoral (iz [[latinščine litus, litoris, obala) je plitkomorska obala, tudi jezerska in rečna obala, ki sega od najvišje obalne črte, ki jo oblivajo najvišji plimski valovi, do približno 200 m globine ali nizkega vodostaja). Značilnost litorala so spremenljive toplotne in svetlobne razmere in vsebnosti kisika. Značilen del litorala je pas bibavice. Razen besede litoral, se pogosto uporablja tudi termin priobalje ali litoralna cona.

Splošno[uredi | uredi kodo]

Litoral je razdeljen na več mikroregij, ki, odvisno od tega v katerem okolju je govor (morje, reka ali jezero), so lahko različne. Tako na primer litoral v jezerih obsega teraso do 30 metrov globine, v plitkih jezerih tudi manj. Prav tako izraz litoral v različnih delih sveta in v različnih znanstvenih disciplinah lahko pomeni različno. Na primer, v vojni mornarici se govori o litoralni coni, ki je po pomenu povsem drugačna kot tista, ki jo definirajo in razumejo pomorski biologi.

Litoral označuje gibanje vode, erozijo, močno sedimentacijo, kolebanje temperature in bogastvo rastlinskega in živalskega sveta. Vse to pogosto ustvarja posebne mikroklimatske razmere ugodne za razvoj edinstvenih vrst organizmov.

Vojaško razumevanje litorala[uredi | uredi kodo]

Za namen planiranja in izvajanja pomorskih operacij, se litoral definira kot področje morja, ki ga je treba nadzorovati s ciljem podpore kopenskim operacijam in področje kopna, ki se lahko neposredno nadzira in brani z morja. Velikost tega področja je odvisna od razčlenjenosti obale, vrste oborožitve v uporabi in podobno.

Ostale definicije[uredi | uredi kodo]

Supralitoral[uredi | uredi kodo]

Supralitoral je prva stopnja litorala od kopnega proti morju. Stalno je nad vodo, morje ga vlaži samo s škropljenjem in razlivanjem valov. Višina te stopnje variira, odvisno od izpostavljenosti obale, od pol metra na zaščitenih mestih pa do nekaj metrov v višino, če je obala izpostavljena vetru, ki prenaša kapljice morja. Tukaj se nahajajo organizmi prilagojeni na ekstremne in spremenljive življenjske razmere.

Mediolitoral[uredi | uredi kodo]

Mediolitoral ali eulitoral je druga stopnja litorala po vrsti. To je področje izmenjave plime in oseke, ki se razteza od zgornje meje visoke plime do spodnje meje normalne oseke. V času plime je potopljen v morje, pri oseki je izven njega, zato ekološki vplivi (temperatura, vlažnost, osvetljenost in drugo) v tem področju zelo variirajo.

Sublitoral[uredi | uredi kodo]

Sublitoral je ime za morsko litoralno področje, ki je stalno pod morjem. V oceanografskem smislu, sublitoral obsega litoral na katerega pomembno vplivata plima in oseka in na katerem prihaja do izgube energije valov, morskih tokov in podobno, in se včasih razteza do globine 200 m (Epikontinentalni pas).

V morski biologiji se za sublitoral razume področje morja do globine, do katere sega sončna svetloba do morskega dna, v katerem živi največje število morskih organizmov. Znotraj sublitorala biologi razlikujejo dve litoralni morski področji:

  • Infralitoral in
  • Cirkalitoral.

Infralitoral[uredi | uredi kodo]

Infralitoral je tretja stopnja litorala. Razteza se od spodnje meje plime in oseke do globine okoli 50 metrov (lahko manj ali več, odvisno od prodora svetlobe). To je področje fotofilnih alg, ki se razvijajo na kamniti podlagi in morskih cvetnic na premični podlagi.

Cirkalitoral[uredi | uredi kodo]

Cirkalitoral je četrta stopnja litorala. Razteza se od spodnje meje razprostranjenosti fotofilnih alg in morskih cvetnic vse do globine do katere se razvijajo scijafilne alge, običajno od 120 do 200 metrov. Pod 200 metri svetlobe, ki prodira, ni več dovolj za fotosintezo in razvoj alg ni več mogoč. Z globino se število rastlinskih vrst manjša, živalskih pa povečuje.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]