Pojdi na vsebino

Limpopo (reka)

Limpopo
Vhembe
Limpopo v Mozambiku
Potek in porečje reke Limpopo
Lokacija
DržavaJužna Afrika, Bocvana, Zimbabve, Mozambik
Fizične lastnosti
Sotočje izvirovMarico in Crocodile
 ⁃ lokacijameja Bocvana/Južna Afrika
 ⁃ koordinati24°11′29″S 26°52′15″E / 24.1913°S 26.8708°E / -24.1913; 26.8708
 ⁃ nadm. višina872 m
IzlivIndijski ocean
 ⁃ lokacija
provinca Gaza, Mozambik
 ⁃ koordinati
25°12′22″S 33°30′40″E / 25.20611°S 33.51111°E / -25.20611; 33.51111
 ⁃ nadm. višina
0 m
Dolžina1750 km
Površina porečja415.000 km2
Pretok 
 ⁃ lokacijaXai-Xai
 ⁃ povprečje(Period: 1971–2000)313,4 m3/s[1]
Značilnosti porečja
Rečni sistemLimpopo
Pritoki 
 ⁃ leviNotwane, Bonwapitse, Mahalapswe, Lotsane, Motloutse, Shashe, Umzingwani, Bubi, Mwenezi, Changane
 ⁃ desniMarico, Crocodile, Matlabas, Mikolo, Palala, Mogalakwena, Kolope, Sand, Nwanedi, Luvuvhu, Olifants

Reka Limpopo (/lɪmˈpoʊpoʊ/) izvira v Južni Afriki[2] in teče na splošno proti vzhodu skozi Mozambik do Indijskega oceana. Izraz Limpopo izhaja iz Rivomba (Livombo/Lebombo), skupine naseljencev Tsonga, ki jih je vodil Hosi Rivombo, ki so se naselili v gorski okolici in območje poimenovali po svojem voditelju. Reko so lokalne skupnosti Venda na območju imenovale Vhembe, kjer je to ime zdaj sprejela južnoafriška vlada kot svojo okrožno občino na severu, ime, ki je bilo predlagano tudi leta 2002 kot možni naziv za pokrajino, vendar je bil glasovan proti. Reka je dolga približno 1750 km, s porečjem, velikim 415.000 km2. Povprečni pretok, izmerjen v enem letu, je 170 m3/s do 313 m3/s na njegovem ustju.[3] Limpopo je za reko Zambezi druga največja afriška reka, ki se izliva v Indijski ocean.[4]

Prvi Evropejec, ki je opazil reko, je bil Vasco da Gama, ki se je leta 1498 zasidral ob njenem ustju in jo poimenoval reka Espirito Santo. Njegov spodnji tok je v letih 1868–69 raziskoval St Vincent Whitshed Erskine, kapitan J. F. Elton pa je potoval po srednjem toku leta 1870.

Drenažno območje reke Limpopo se je v geološkem času zmanjšalo. Do poznega pliocena ali pleistocena se je zgornji tok reke Zambezi izlival v reko Limpopo.[5] Sprememba razvodnice je posledica epeirogenega gibanja, ki je dvignilo površje severno od današnje reke Limpopo in preusmerilo vode v reko Zambezi.[6]

Potek

[uredi | uredi kodo]
reka Limpopo se nahaja v Mozambik
reka Limpopo
reka Limpopo
Lokacija ustja reke Limpopo

Reka teče v velikem loku, najprej se cikcakasto vije proti severu in nato proti severovzhodu, nato zavije proti vzhodu in končno proti jugovzhodu. Služi kot meja v dolžini približno 640 kilometrov, ki ločuje Južno Afriko na jugovzhodu od Bocvane na severozahodu in Zimbabveja na severu. Ob sotočju rek Marica in Crocodile se ime spremeni v reko Limpopo. Obstaja več brzic, ko reka odteka iz Osrednje planote nad Velikim robom v Južni Afriki.

Reka Notwane je glavni pritok Limpopa, izvira na robu puščave Kalahari v Bocvani in teče v severovzhodni smeri.[7] Glavni pritok Limpopa, reka Olifants (Elephant River), prispeva okoli 1233 milijonov m3 vode na leto.[8] Drugi večji pritoki so reka Shashe, reka Mzingwane, Crocodile, reka Mwenezi in reka Luvuvhu.[9]

V severovzhodnem delu Južne Afrike reka meji na [[Krugerjev narodni park]g. Pristaniško mesto Xai-Xai v Mozambiku je na reki blizu izliva. Pod pritokom reke Olifants je reka plovna do morja, čeprav peščeni greben preprečuje dostop velikim ladjam, razen ob visoki plimi.

Pritoki

[uredi | uredi kodo]
Levo Desno
  • Notwane
  • Bonwapitse
  • Mahalapswe
  • Lotsane
  • Motloutse
  • Shashe
  • Umzingwani
  • Bubi
  • Mwenezi
  • Changane
  • Marico
  • Crocodile
  • Matlabas
  • Mokolo
  • Palala
  • Mogalakwena
  • Kolope
  • Sand
  • Nwanedi
  • Luvuvhu
  • Olifants

Značilnost porečja

[uredi | uredi kodo]

Vode Limpopa tečejo počasi, s precejšnjo vsebnostjo mulja. Karakterizacija reke Rudyarda Kiplinga kot »velike sivo-zelene, mastne reke Limpopo, vse posejane z mrzličnimi drevesi«, kjer prebiva »dvobarvna pitonska kamnita kača«[10] v Just Tak Stories, je primerna. Padavine so sezonske in nezanesljive: v sušnih letih zgornji deli reke tečejo 40 dni ali manj. Zgornji del porečja v puščavi Kalahari je suh, nižje po reki pa postanejo razmere manj sušne. Naslednji odseki odmakajo pogorje Waterberg (Črne gore), biom pollistopadnega gozda in nizke gostote človeške populacije.[11] Rodovitne nižine podpirajo gostejšo populacijo. V porečju Limpopa živi približno 14 milijonov ljudi. Poplave v deževnem obdobju so občasen problem v spodnjem toku. Februarja 2000 so močne padavine med prehodom ciklona povzročile katastrofalne poplave v Mozambiku.

Največja koncentracija povodnega konja v reki Limpopo je med rekama Mokolo in Mogalakwena.[12] V porečju reke Limpopo je veliko rudarskih dejavnosti s približno 1900 delujočimi rudniki, ne da bi šteli okoli 1700 opuščenih rudnikov.[13]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Vasco da Gama je bil na svoji prvi ekspediciji verjetno med prvimi Evropejci, ki so opazili reko, ko se je leta 1498 zasidral ob ustju. Vendar pa so bili ljudje v regiji naseljeni že od nekdaj – najdišča v dolini Makapans blizu Mokopana vsebujejo fosile avstralopitekov izpred 3,5 milijona let. Sveti Vincent Whitshed Erskine, kasnejši generalni geodet za Južno Afriko, je v letih 1868–69 potoval do izliva reke.[14]

Zambezijski morski pes je bil ujet več sto kilometrov navzgor ob sotočju rek Limpopo in Luvuvhu julija 1950. Ti prenašajo sladko vodo in lahko potujejo daleč navzgor po Limpopu.[15]

Leta 2013 je bilo približno 15.000 nilskih krokodilov pomotoma izpuščenih v reko iz protipoplavnih vrat na bližnji krokodilji farmi Rakwena.[16]

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Limpopo«. Arhivirano iz spletišča dne 23. februarja 2024. Pridobljeno 23. februarja 2024.
  2. »Limpopo River«, Encyclopædia Britannica, arhivirano iz spletišča dne 30. aprila 2018, pridobljeno 29. aprila 2018
  3. Nakayama, Mikiyasu (2003). International Waters in Southern Africa. United Nations University Press. str. 9. ISBN 92-808-1077-4.; online at Google Books
  4. Zhu, Tingju; Ringler, Claudia. »Climate change impact on water availability and use in the Limpopo river basin«. Researchgate.net. Pridobljeno 20. septembra 2021.
  5. Goudie, A.S. (2005). »The drainage of Africa since the Cretaceous«. Geomorphology. 67 (3–4): 437–456. Bibcode:2005Geomo..67..437G. doi:10.1016/j.geomorph.2004.11.008.
  6. Moore, A.E. (1999). »A reapprisal of epeirogenic flexure axes in southern Africa«. South African Journal of Geology. 102 (4): 363–376.
  7. »Drought impact mitigation and prevention in the Limpopo River Basin«. www.fao.org. Arhivirano iz spletišča dne 30. avgusta 2018. Pridobljeno 17. septembra 2021.
  8. Görgens, A.H.M. and Boroto, R.A. 1997. Limpopo River: flow balance anomalies, surprises and implications for integrated water resources management. In: Proceedings of the 8th South African National Hydrology Symposium, Pretoria, South Africa.
  9. »Drought impact mitigation and prevention in the Limpopo River Basin«. www.fao.org. Arhivirano iz spletišča dne 30. avgusta 2018. Pridobljeno 5. aprila 2018.
  10. »The Elephant's Child, Rudyard Kipling«. Arhivirano iz spletišča dne 5. septembra 2018. Pridobljeno 6. septembra 2018.
  11. C. Michael Hogan, Mark L. Cooke and Helen Murray, The Waterberg Biosphere, Lumina Technologies, May 22, 2006. »Lumaw«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. marca 2007. Pridobljeno 23. decembra 2006.
  12. »State of Rivers Report: the Mokolo River« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2. aprila 2015. Pridobljeno 31. marca 2012.
  13. »Mines in the Limpopo River basin«. limpoporak.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 5. aprila 2018.
  14. Erskine, Vincent W. (1869). »Journey of Exploration to the Mouth of the River Limpopo«. The Journal of the Royal Geographical Society of London. 39: 233–276. doi:10.2307/1798552. JSTOR 1798552.
  15. Pienaar, U. de V., The Freshwater Fishes of the Kruger National Park, Koedoe Vol 11, No 1 (1968)
  16. »South Africa police join hunt for 10,000 escaped crocodiles«. reuters.com. 25. januar 2013. Arhivirano iz spletišča dne 17. novembra 2015. Pridobljeno 5. aprila 2018.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]