Lijasta trobenta
| Lijasta trobenta | |
|---|---|
.jpg) | |
Znanstvena klasifikacija  | |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Cantharellales (lisičkarji) |
| Družina: | Cantharellaceae (lisičarke) |
| Rod: | Craterellus (trobente) |
| Vrsta: | C. tubaeformis |
| Dvočlensko ime | |
| Craterellus tubaeformis (Fr.) Quél. (1888) | |
| Sinonimi | |
| |
Lijasta trobenta (znanstveno ime Craterellus tubaeformis) je gliva iz rodu trobent (Craterellus). Pred tem je bila znana kot lijasta lisička (Cantharellus tubaeformis), a so jo zaradi posebnosti razvrstili v poseben rod, kar je bilo kasneje potrjeno z molekularnimi filogenetskimi raziskavami.[1]
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuk ima premer od 2 do 6 cm. Je lijaste oblike in svetlo do temno rjave barve, v osredju rahlo luskast. Pri odraslih gobah se na sredini pojavi luknja, ki se izteka v votel bet.
Trosovnica je sivkaste barve in oblikovana v obliki viličasto razcepljenih letvic, ki potekajo po betu navzdol. Med njimi so številne prečne povezave, ki ji dajejo žilast videz.
Bet je visok od 4 do 8 cm in debel od 0,4 do 1 cm. Je votel, neenakomerno zvit, sploščen ter naguban. Je sivkasto rumen in svetlejši v dnišču.
Meso je rumenkasto, blagega okusa in z rahlim vonjem po zemlji.[2]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Je dokaj pogosta mikorizna goba. Raste v skupinah v iglastih in listnatih gozdovih na vlažnih, z mahom poraslih tleh. Najraje v smrekovih združbah. Najdemo jo lahko od pozne jeseni do zmrzali.[3]
Raširjena je po celotni evropi. Dolgo je veljalo, da raste tudi v Severni Ameriki, a so ugotovili, da gre za različni sorodni vrsti.[1]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je kremasto rumene barve. Trosi so kroglasti, gladki, neamiloidni in merijo 9–12 x 5–10 μm.[4]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- žolta trobenta (Craterellus lutescens) ima rumeno oranžno letvičasto trosovnica in je večja
- nagubana trobenta (Cantharellus cinereus) ima nagubano obrobje klobuka in raste v šopih
- siva lisička (Cantharellus cinereus) je vsa sivo rjavih barv
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Užitna. Uporabna za različne jedi, a je zaradi tankega mesa neizdatna.[5]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo].jpg)
.jpg)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 Dahlman, Mattias; Danell, Eric; Spatafora, Joseph W. (april 2000). »Molecular systematics of Craterellus: cladistic analysis of nuclear LSU rDNA sequence data«. Mycological Research (v angleščini). Zv. 104, št. 4. str. 388–394. doi:10.1017/S0953756299001380.
{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Gerhardt, Ewald; Łukomski, Stefan (2006). Grzyby: wielki ilustrowany przewodnik: ponad 1000 opisanych gatunków (v poljščini). Warszawa: Klub dla Ciebie - Bauer-Weltbild Media. str. 558. ISBN 978-83-7404-513-1.
- ↑ Holmberg, Pelle (2002). Nya svampboken (v švedščini) (3., rev. uppl izd.). Stockholm: Prisma. ISBN 978-91-518-4014-7.
- ↑ Gumińska, Barbara; Wojewoda, Władysław (1988). Grzyby i ich oznaczanie (Wyd. 4 izd.). Warszawa: Państ. Wydaw. Rolnicze i Leśne. ISBN 978-83-09-00714-2.
- ↑ »Craterellus tubaeformis, lijasta trobenta - Gobarsko društvo Lisička Maribor«. www.gobe.si. Pridobljeno 18. januarja 2025.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]