Levcit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Levcit
Kristali levcita na kamnini; Italija
Splošno
KategorijaTektosilikati
Kemijska formulaK[AlSi2O6]
Strunzova klasifikacija9.GB.05
Kristalna simetrijaI41/a
Osnovna celicaa = 13,056 [Å],
c = 13,751 [Å];
Z = 16
Lastnosti
Barvabela do siva
Kristalni habitobičajno skupki psevdokubičnih kristalov, redko zrnat ali masiven
Kristalni sistemtetragonalni
Dvojčičenjeobičajno ponavljajoča se na {110} in {101}
Razkolnostslaba na {110}
Lomškoljkast
Žilavostkrhek
Trdota5,5 - 6
Sijajsteklast
Prozornostprozoren so prosojen
Specifična teža2,45-2,50
Optične lastnostienoosen (+)
Lomni količniknω = 1,508
nε = 1,509
Dvolomnostδ = 0,001
Sklici[1][2]

Levcit je kalijev aluminijev tektosilikat s kemijsko formulo K[AlSi2O6]. Kristali imajo obliko kubičnega eikozitetraedra, vendar niso optično izotropni in so zato psevdo kubični. Goniometrične meritve so pokazale, da kristalizira v tetragonalnem kristalnem sistemu. Optčne preiskave so pokazale, da so kristali bolj kompleksni in sestavljeni iz več ortorombskih in monoklinskih posameznikov, ki so optično dvoosni in ponavljajoče se dvojčičeni, kar tvori dvojne lamele in brazde na zunanjih ploskvah. Če se kristali segrejejo na temperaturo okoli 500 °C, postanejo optično izotropni. Dvojne lamele in brazde izginejo, po ohladitve pa se spet pojavijo. Psevdo kubične lastnosti levcita so zelo podobne lastnostim minerala boracita.

Kristali so beli ali pepelnato sivi. Ime levcit (iz grškega λευκος, leukos, '(motno) bel') je predlagal A.G. Werner leta 1701. Sveži kristali so prozorni in steklasti, zaradi majhnega lomnega količnika 'podsteklasti', vendar se hitro postarajo in postanejo voščeni/mastni in nato motni in neprozorni. Kristali so krhki in imajo školjkast lom. Njihova trdota po Mohsovi lestvici je 5,5. Specifična teža je 2,47. V kristalih so pogosto vključki drugih mineralov, razporejenih v koncentričnih conah. Mineral je bil zaradi barve in oblike kristalov v preteklosti znan tudi kot 'beli granat'. Starejši francoski avtorji so ga imenovali amfigen.

Sklici[uredi | uredi kodo]