Pojdi na vsebino

Lev Jašin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lev Jašin
Osebni podatki
Rojstvo 22. oktober 1929({{padleft:1929|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})
Moskva, RSFSR, Sovjetska zveza[1][2]
Smrt 20. marec 1990({{padleft:1990|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[3][4] (60 let)
Moskva, RSFSR, Sovjetska zveza
Višina 189 cm[5]
Položaj vratar
Mladinska kariera
1948–1950 Dinamo Moskva
Članska kariera*
Leta Klub Nastopi (goli)
1950–1970 Dinamo Moskva 326 (0)
Državna reprezentanca
1956 Sovjetska zveza OI 6 (0)
1954–1970 Sovjetska zveza 74 (0)
* Nastopi in goli v domačem prvenstvu

Lev Ivanovič Jašin (rusko Лев Иванович Яшин), ruski nogometni vratar, * 22. oktober 1929, Moskva, Sovjetska zveza, † 20. marec 1990, Moskva.

Jašin velja za najboljšega nogometnega vratarja vseh časov.[6] Revolucioniral je igro vratarja; branilcem je vzklikal navodila in zapuščal gol, da bi prestregel podajo ali šel naproti napadalcu.[7]

Zaradi izvrstnih obramb in ker je vedno igral v črnem dresu (pravzaprav zelo temno modrem), sta se ga prijela vzdevka črni pajek in črni panter.[8]

Nastopil je na treh svetovnih prvenstvih, 1958, 1962 in 1966; leta 1970 kot drugi rezervni vratar ni zaigral. Celotno klubsko kariero je igral pri Dinamu Moskva. Je edini vratar, ki so mu podelili Zlato žogo.[8]

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Mladost

[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v delavski družini v Moskvi. V drugi svetovni vojni, ko je nemška vojska bila pred Moskvo, se je družina preselila v Uljanovsk, kamor so preselili tovarno streliva, v kateri je delal oče. V tovarni je začel delati tudi sam. Leta 1944 se je družina vrnila v Moskvo.

Začel je igrati za nogometno ekipo tovarne, v kateri je delal. Pri 18. letih je doživel živčni zlom in posledično voljo do športa. Na prijateljev predlog se je pridružil vojski, kjer se je ponovno zagrel za nogomet in začel veliko bolj resno trenirati.[9] Opazil ga je takratni trener mladinske ekipe Dinama Moskva in ga povabil v ekipo.

Klubska kariera

[uredi | uredi kodo]

Leta 1950 je prvič zaigral za člansko ekipo. Po poraznem debiju, v katerem je dobil gol od nasprotnikovega vratarja, je tistega leta nastopil le še enkrat, potem pa ne vse do leta 1953. V tem času je še naprej treniral nogomet in igral za Dinamovo rezervno ekipo, a je bil tudi hokejski vratar pri Dinamu Moskva, s katerim je leta 1953 osvojil državni pokal. Po tem je opustil hokej in se popolnoma posvetil nogometu.

Vsi klubsko kariero je igral pri Dinamu Moskva, s katerim je osvojil državno prvenstvo petkrat in državni pokal trikrat.[6] Zadnjo sezono je odigral leta 1970.

Reprezentančna kariera

[uredi | uredi kodo]
Med treningom leta 1960

Leta 1954 so ga povabili v reprezentanco, za katero je zbral 74 nastopov. Z njim so osvojili zlato medaljo na olimpijskih igrah 1956 in prvo evropsko nogometno prvenstvo leta 1960.

Z odličnimi nastopi na svetovnem prvenstvu 1958 je postal prepoznaven po svetu. Sovjetsko zvezo je sicer izločila Brazilija v četrtfinalu z 2:0, a Jašinove obrambe so preprečile še hujši poraz.

Na evropskem prvenstvu leta 1960 je Sovjetska zveza v finalu igrala proti Jugoslaviji. Jugoslovanska ekipa je sicer dominirala, a Jašinove obrambe so tekmo privedle do podaljška in do končne zmage z 2:1.[10]

Na svetovnem prvenstvu 1962 je Sovjetska zveza prav tako izpadla v četrtfinalu proti Čilu. Jašin je med prvenstvom dvakrat utrpel pretres možganov[11], verjetno je zato naredil več zanj netipičnih napak.[12] V skupinskem delu v tekmi proti Kolumbiji je Sovjetska zveza že vodila s 4:1, na koncu je Kolumbija izenačila na 4:4. Jašin je prejel dva poceni gola[9], med drugim neposredno iz kota, kar je edini tak gol v zgodovini moških svetovnih prvenstev.[13][14] Edini ruski članek o tekmi je Jašina predstavil kot krivca za izpad iz prvenstva. Domači navijači so ga jezni pričakali na letališču in ga s transparenti pozivali, da konča kariero. Dobival je celo grozilna pisma. To obdobje je opisal kot "moje najbolj grenke dneve v nogometu."[9]

Ugled pri domačih navijačih si je povrnil na posebni tekmi 23. oktobra 1963 ob stoti obletnici angleške nogometne zveze na Wembleyu, ko je angleška ekipa igrala proti ekipi svetovnih zvezd. Jašin je branil prvi polčas, ki se je končal 0:0. Na koncu je sicer zmagala Anglija z 2:1, ampak Jašin se je proslavil s spektakularnimi obrambami. Istega leta so mu podelili Zlato žogo za najboljšega nogometnega igralca.[9]

Sovjetsko zvezo je povedel do njihove najvišje uvrstitve na svetovnih prvenstvih, četrto mesto leta 1966 v Angliji. Udeležil se je tudi naslednjega prvenstva leta 1970, kot drugi rezervni vratar in pomočnik trenerja ni zaigral.

Poslovilno tekmo so mu priredili leta 1970 v takratnem Leninovem stadionu pred 100.000 navijači in s takratnimi nogometnimi zvezdami, med ostalimi Peléjem, Eusébiem in Franzem Beckenbauerjem.

Po karieri

[uredi | uredi kodo]

Po koncu igralske kariere je skoraj 20 let opravljal razne administrativne funkcije pri Dinamu Moskva.

Zasebno življenje

[uredi | uredi kodo]

Poročen je bil z Valentino Timofejevno. Imela sta dve hčerki. Leta 1964 je od države dobil stanovanje v Moskvi[9], v katerem je njegova žena živela do svoje smrti leta 2022.[15]

Strastno je ribaril.[9]

Kadil je od 13. leta in ostal strasten kadilec vse življenje. Trdil je, da je pred tekmami pokadil cigareto za pomiritev živcev in popil žganje za učvrstitev mišic.[9]

Že med kariero so ga mučile kronične bolečine v želodcu, verjetno zaradi težavnih razmer med vojno in slabe hrane. V 80. letih je preživel dve kapi in dva srčna napada. Leta 1985 so mu zaradi posledic tromboflebitisa (strdka) morali amputirati nogo. Imel je tudi raka na želodcu, zaradi posledic katerega je 20. marca 1990 umrl. Pokopan je na moskovskem pokopališču Vagankovo.

Tik pred smrtjo so mu podelili zlato zvezdo heroja socialističnega dela.

Zapuščina

[uredi | uredi kodo]
Znamka z Jašinom v seriji Nogometne legende
Spominski bankovec
  • spomenik pri stadionu Lužniki
  • po njem so poimenovane ulice v več ruskih mestih
  • Dinamov centralni stadion VTB Arena se uradno imenuje Stadion Leva Jašina
  • znamka ruske pošte v seriji Nogometne legende
  • spominski bankovec za 100 rubljev, izdan ob svetovnem prvenstvu 2018 v Rusiji, Jašin je bil tudi na posterju prvenstva[16]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Яшин Лев Иванович // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  2. ↑ Nacionalna zbirka normativnih podatkov Češke republike
  3. ↑ Brockhaus Enzyklopädie — F.A. Brockhaus, 1796.
  4. ↑ Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedija — LZMK, 1999. — 9272 p.
  5. ↑ »Лев Иванович Яшин« (v ruščini). academydinamo.ru. Pridobljeno 27. marca 2017.
  6. 1 2 »Yashin, Lev Ivanovich«. Encyclopædia Britannica Online. Pridobljeno 30. marca 2026.
  7. ↑ »Yashin, the impregnable Spider«. FIFA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. decembra 2013.
  8. 1 2 »Lev Yashin: Bullet-maker to Ballon d'Or - the man who reinvented goalkeeping«. BBC Sport. 8. junij 2018. Pridobljeno 30. marca 2026.
  9. 1 2 3 4 5 6 7 »Yashin«. bbc.co.uk. 7. junij 2018. Pridobljeno 30. marca 2026.
  10. ↑ »Euro 1960: Lev Yashin leads Soviets to glory in France«. BBC. 21. maj 2012. Pridobljeno 4. aprila 2026.
  11. ↑ »The impregnable Spider | Lev Yashin tribute«. FIFA. 1. januar 2026. Pridobljeno 3. aprila 2026.
  12. ↑ »Victor Ponedelnik«. UEFA EURO 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. aprila 2008.
  13. ↑ »Historic moments at the FIFA Women's World Cup 2023«. FIFA Museum. Pridobljeno 3. aprila 2026.
  14. ↑ »Blocking Shots and Protecting the 'Russian Border'«. Sports History Weekly. 4. april 2021. Pridobljeno 3. aprila 2026.
  15. ↑ »Валентина Яшина будет похоронена на Ваганьковском кладбище, на котором похоронен и Лев Яшин« [Valentina Jašina bo pokopana ob Levu Jašinu na pokopališču Vagankovo]. sportbox.ru (v ruščini). 10. maj 2022. Pridobljeno 5. aprila 2026.
  16. ↑ »Russia Commemorates 2018 World Cup with Country's 1st Polymer Banknote«. coinweek.com. 25. maj 2018. Pridobljeno 5. aprila 2026.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lev_Jašin&oldid=6656508«