Lepčajščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Lepčajščina
Róng ríng
ᰛᰩᰵᰛᰧᰵᰶ
Shukla Lepcha.svg
beseda 'Róng ríng' napisana z Lepča (Róng) pisavo
Materni jezikSikim, Indija; deli Nepala in Butan
EtničnostLjudstvo Lepča
Št. maternih
govorcev
66.500 (2011-2013)[1][2]
PisavaLepča pisava
Tibetanska pisava
Uradni status
Uradni jezik
 Indija
Jezikovne kode
ISO 639-3lep
Glottologlepc1244
ELPLepcha
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Lepčajščina, ali Róng jezik (Lepča: ᰛᰩᰵᰛᰧᰵᰶ; Róng ríng), je Himalajski jezik, ki ga govori Ljudstvo Lepča v Sikimu, Indiji in delih Zahodne Bengalije, Nepalu in Butanu.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Lepčajščino govorijo manjšine v indijskih zveznih državah Sikim in Zahodni Bengaliji ter delih Nepala in Butana. Tam, kjer se govori, se šteje za aboridžinski jezik, ki je pred prihodom tibetanskih jezikov ( sikimščina, dzongkha in drugih) in novejšega nepalskega jezika . Govorci lepčajščine obsegajo štiri različne skupnosti: Rendžóngmú iz Sikima; Támsángmú iz Kalimponga, Kurseonga in Mirika; Kilámmú v okrožju Ilam v Nepalu ; in Promú v jugozahodnem Butanu. Skupine, ki govorijo lepčajščino v Indiji, so večje od tistih v Nepalu in Butanu.

Indijski popis je poročal o 50.000 govorcih lepčajščine[3], vendar je število domačih govorcev lepčajščine v Indiji morda bližje 30.000.[4]

Razvrstitev[uredi | uredi kodo]

Lepčajščino je težko razvrstiti, vendar George van Driem (2001) predlaga, da je morda najbližja jezikom mahakiranti, poddružini himalajskih jezikov.[5]

Lepčajščina je notranje raznolika in kaže leksikalne vplive iz različnih večinskih jezikovnih skupin v štirih glavnih skupnostih Lepča. Po Plaisierju (2007) ti nepalski in sikimsko tibetanski vplivi ne pomenijo dialektične razlike.[6]

Roger Blench (2013) namiguje, da ima lepčajščina avstroazijski substrat, ki izvira iz zdaj izumrle veje avstroazijskega jezika, ki jo imenuje "Rongic".[7]

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Lepčajščina je netonski kitajsko-tibetanski jezik, čeprav ima fonemski poudarek ali višino, ki je lahko označena v pisavi lepča.[8] Velik del njegovega leksikona je sestavljen iz enozložnih elementov.[9]

Zlasti besed, ki se v drugih jezikih običajno štejejo za nespodobne ali tabu, domači govorci ne obravnavajo kot take.[10]

Pisava in romanizacija[uredi | uredi kodo]

Pisava lepča (znana tudi kot "róng") je zlogovna pisava, ki vsebuje različne posebne oznake in ligature. Njena genealogija je nejasna. Zgodnji rokopisi lepča so bili napisani navpično, kar je znak kitajskega vpliva.[11] Pred razvojem pisave lepča so bila lepča literarna dela sestavljena v tibetanski pisavi.[9]

Lepčajščina je romanizirana po različnih shemah, prevladujoč sistem je Mainwaringov (1876). Večina jezikoslovcev, vključno s Plaisierjem (2007), katerega sistem je uporabljen v tem članku, je sledila spremenjenim različicam sistema Mainwaring. Drugi jezikoslovci in zgodovinarji so uporabljali sisteme, ki temeljijo na evropskih jezikih, kot so angleščina, francoščina in nemščina.[12]

slovnica[uredi | uredi kodo]

Slovnica lepčajščine vsebuje samostalnike, zaimke, pridevnike, prislove in glagole. Besedni vrstni red je običajno subjekt–predmet–glagol. Morfologija lepčajščine je nekoliko aglutinativna, čeprav je večina golega leksikona lepčajščine sestavljena iz eno- ali dvozložnih besed. Samostalniki so razvrščeni v samostalniške besedne zveze, ki se nahajajo na prvi ali zadnji strani. Relativni stavki in besedne zveze v rodilniku so pred samostalniki, medtem ko označevalci za prikaz, določnost, število, primer in druge sestavine sledijo samostalniku. Lepčajščina je ergativni jezik, kjer ergativni primer označuje prehodnost in zaključenost dogodka. Med različnimi deli govora (tj. konjugacija glagolov) ni slovničnega soglasja. Pridevniki sledijo samostalnikom, ki jih spreminjajo, delujejo kot predikati ali stojijo neodvisno kot imenske glave. Prislovi so na splošno neposredno pred glagoli, reduplikacija pa je na splošno produktivna za časovne prislove (npr. nám, "leto" → nám-nám, "letno"). [13]

Poglej tudi[uredi | uredi kodo]

  • Lepča pisava
  • Sikimski tibetanski jezik
  • Jeziki Nepala
  • Jeziki Indije
  • Jeziki Butana

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. "Lepcha". Ethnologue (angleščina). Pridobljeno dne 2018-08-08.
  2. "Statement 1: Abstract of speakers' strength of languages and mother tongues - 2011". www.censusindia.gov.in. Office of the Registrar General & Census Commissioner, India. Pridobljeno dne 2018-07-07.
  3. Lepčajščina at Ethnologue (18. izd., 2015)
  4. Plaisier, Heleen (2007). A grammar of Lepcha. Tibetan studies library: Languages of the greater Himalayan region. 5. BRILL. ISBN 978-90-04-15525-1.Plaisier, Heleen (2007).
  5. van Driem, George (2001). Languages of the Himalayas: An Ethnolinguistic Handbook of the Greater Himalayan Region. Brill. ISBN 90-04-12062-9.
  6. Plaisier, Heleen (2007). A grammar of Lepcha. Tibetan studies library: Languages of the greater Himalayan region. 5. BRILL. ISBN 978-90-04-15525-1.Plaisier, Heleen (2007).
  7. Blench, Roger. 2013.
  8. Plaisier, Heleen (2007). A grammar of Lepcha. Tibetan studies library: Languages of the greater Himalayan region. 5. BRILL. ISBN 978-90-04-15525-1.Plaisier, Heleen (2007).
  9. 9,0 9,1 "Lepchas and their Tradition". Official Portal of NIC Sikkim State Centre. National Informatics Centre, Sikkim. 2002-01-25. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17 October 2017. Pridobljeno dne 2011-04-16."Lepchas and their Tradition".
  10. "Lepchas and their Tradition". Official Portal of NIC Sikkim State Centre. National Informatics Centre, Sikkim. 2002-01-25. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17 October 2017. Pridobljeno dne 2011-04-16."Lepchas and their Tradition".
  11. Coulmas, Florian (1996). The Blackwell Encyclopedia of Writing Systems. Blackwell. ISBN 0-631-21481-X.
  12. Plaisier, Heleen (2007). A grammar of Lepcha. Tibetan studies library: Languages of the greater Himalayan region. 5. BRILL. ISBN 978-90-04-15525-1.Plaisier, Heleen (2007).
  13. Plaisier, Heleen (2007). A grammar of Lepcha. Tibetan studies library: Languages of the greater Himalayan region. 5. BRILL. ISBN 978-90-04-15525-1.Plaisier, Heleen (2007).