Pojdi na vsebino

Leon I. Kilikijski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Levon II.
Լևոն Բ
Srebrni dram Leona I.
Kralj Armenske Kilikije
Vladanje1198/1199–1219
Kronanje6. januar 1198,/1199
cerkev Svete modrosti, Tarz
NaslednikIzabela
Vladar Kilikije
Vladanje1187–1198/1199
PredhodnikRuben III.
Rojstvo1150
Armensko kraljestvo Kilikija
Smrt1219 (star 69 let)
Kozan[d], Armensko kraljestvo Kilikija
Pokop
Sis (telo),
Samostan Akner (srce in notranji organi)
ZakonecIzabela
Sibila Lusignanska
PotomciŠtefanija
Izabela
RodbinaRubenidi
OčeŠtefan
MatiRita Barbaronska
ReligijaArmenska apostolska cerkev
Poklicvladar
PodpisLevon II. Լևոն Բ's signature

Leon I. (armensko Լեւոն Ա Մեծագործ, latinizirano: Levon A. Mecagorc) je bil deseti gospod Armenske Kilikije,[1] ki je vladal od leta 1187 do 1219,[2] in prvi kronani kilikijski kralj (1198/1199), * 1150, † 2. maj 1219.

Za kralja je bil okronan januarja 1198 in bil včasih omenjen kot Leon I. Veličastni.[1] Vladal je v času tretje križarske vojne in oskrboval križarje s hrano, vodniki, tovornimi živalmi in drugim.[3]

Zgodnja leta

[uredi | uredi kodo]
Grb kralja Leona I. Kilikijskega

Bil je mlajši sin Štefana, tretjega sina kneza Leona Kilikijskega,[2] in Rite, hčerke Sempada Barbaronskega.[4] Leonov oče je bil na poti na banket, ki ga je priredil bizantinski guverner Kilikije Andronik Evforben,[1] 7. februarja 1165 umorjen.[2] Po njegovi smrti sta Leon in njegov starejši brat Ruben živela pri stricu.[1][5]

Njun stric Mleh, gospod Armenske Kilikije, si je s svojo krutostjo nakopal množico sovražnikov med svojimi podložniki, zaradi česar so ga leta 1175 v mestu Sis umorili njegovi lastni vojaki.[6] Gospoda Kilikijske Armenije je za njegovega naslednika izvolila Leonovega brata Rubena, ki je vladal kot Ruben III. Slednji je poslal Leona obkolit Hetumovo gorsko gnezdo.[7] Bohemond III. Antioški je prišel Hetumu na pomoč in zahrbtno ujel Rubena.[8] Leto kasneje je namesto Rubena zavladal Leon.[9]

Vladanje

[uredi | uredi kodo]

Leta 1187 je bil prisiljen v naporno vojno proti Alepu in Damasku, v kateri je prisilil nasprotne sile k umiku. Ta prvi Leonov uspeh je z zgodovinskega vidika zelo pomemben, saj se je zgodil v času, ko je Saladin začel svojo odločilno bitko proti latinskemu Jeruzalemskemu kraljestvu in je zmanjšal pritisk Arabcev na križarje.[10]

Kilikijski knez

[uredi | uredi kodo]
"Leon je bil pogumen in učen knez. Razširil je svojo kneževino in postal gospodar mnogih provinc. Že nekaj dni po tem, ko je prevzel državo, so potomci Izmaela pod poveljstvom nekega Rustema napredovali in prišli do Kilikije. Leon se ni prestrašil, ampak je zaupal v Boga, ki je uničil Sanheriba, in z nekaj možmi premagal veliko vojsko nevernikov. Rustema samega je ubil sveti Jurij, nato pa je vsa hagarenska vojska zbežala in se razkropila. Armenci so jih zasledovali in se obogatili z zakladom. Moč Leona se je tako povečala in ker je bil prepričan v svojo moč, je preganjal Tadžike [Saraceni in zlasti Seldžuki] in zasledoval Turke. Osvojil je Izavrijo in prišel do Ikonije, zavzel je Heraklejo in jo ponovno oddal za veliko odkupnino. Blokiral je Cezarejo in jo skoraj zavzel ter sklenil sporazum z ikonijskim sultanom in od njega prejel veliko vsoto denarja. Kilikijo je z vseh strani obdal z utrdbami in gradovi, zgradil novo cerkev z imenom Agner in bil izjemno radodaren do vseh samostanov, ki so jih postavili njegovi predniki. Njegova radodarnost se je razširila celo na gobavce, ki so jih vsi zavračali in od vsepovsod izganjali. Dodelil jim je posebno hišo in jim zagotovil vse potrebno."
— Vahram Edeški: Rimana kronika Male Armenije[11]

Kronanje

[uredi | uredi kodo]
Armensko kraljestvo Kilikija (1199–1375)

Leon je bil kronan 6. januarja 1198 (ali 1199)[1] v Tarzu.[5]

Antiohijska nasledstvena vojna

[uredi | uredi kodo]
" V tem obdobju je katogik Johan, odšel h kralju Leonu, potem ko je slišal graje vredno poročilo o /nezvestobi/ kraljeve žene, po poreklu iz Antiohije. Johan je obtožbe povedal kralju na samem. Ker je bil kralj zelo čustven, je ukazal, da se uniči veliko ženinih sorodnikov, ženo pa je nasilno pretepel z lastnimi rokami, želeč jo na kraju samem ubiti. Kostand, sin njegovega strica Vasaka, je napol mrtev komaj uspel pobegniti in so ga vklenjenega poslali v Vahko."
— Smbat Sparapet: Kronika[12]

Leon se je med 28. januarjem 1210 in 27. januarjem 1211 na Cipru poročil s Sibilo, polsestro ciprskega kralja Huga I.

Zadnja leta

[uredi | uredi kodo]
Ruševine gradu Bagras

ː "Leon, ki je dvanajst let vladal kot baron in dvaindvajset let kot kralj, je čutil, da se bliža njegov konec, zato je na zboru vsega plemstva kraljestva za regenta države in skrbnika svoje hčere imenoval nekega barona po imenu Atan. Kmalu zatem je umrl in bil pokopan v cerkvi v Agnerju. Del njegovega telesa so prinesli v mesto Sis in na njem zgradili cerkev."

ː — Vahram iz Edese: Rimana kronika Male Armenije[11]

"Bil je dobrohoten, naiven mož brez zamer do kogar koli, ki se je zatekel k Bogu in temu primerno vodil svojo kneževino. Bil je moder, briljanten mož, spreten jezdec, pogumen v boju, pozoren na človeško in božjo dobroto, energičen in veselega obraza."

ː — Smbat Sparapet: Kronika[12]

Družina

[uredi | uredi kodo]

Med 3. februarjem 1188 in 4. februarjem 1189 se je poročil z Izabelo, hčerko svaka antioškega kneza Bohemonda III.[13][14] Leta 1206 se je od nje ločil. Z njo je imel hčerko

Med 28. januarjem 1210 in 27. januarjem 1211 se je poročil s Sibilo, hčerko kralja Amalrika I. Ciprskega in Izabele I. Jeruzalemske.[16] Z njo je imel hčerko, kraljico

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 4 5 Ghazarian, Jacob G. The Armenian Kingdom in Cilicia during the Crusades: The Integration of Cilician Armenians with the Latins (1080–1393)
  2. 1 2 3 Runciman, Steven (1987). A History of the Crusades, Volume III: The Kingdom of Acre and the Later Crusades. Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-34772-3
  3. ↑ Kurkjian, Vahan M. (1958). A History of Armenia. Armenian General Benevolent Union of America. str. 229. Pridobljeno 7. novembra 2024
  4. ↑ Guedes, Maria Helena (28. julij 2015). A Cultura Da Armênia ! (v portugalščini). Clube de Autores.
  5. 1 2 Edwards, Robert W. (1987). The Fortifications of Armenian Cilicia.
  6. ↑ Kurkjian 1958, str. 226
  7. ↑ Kurkjian 1958, str. 228
  8. ↑ Kurkjian 1958, str. 228-229
  9. ↑ Nersessian, Sirarpie Der. The Kingdom of Cilician Armenia
  10. ↑ Stevenson, W. B. (1907). The Crusaders In The East (v angleščini). Cambridge. str. 243.
  11. 1 2 Vahram (10. september 2008). »Chronicle«. Text Archive. Internet Archive. Pridobljeno 26. julija 2009.
  12. 1 2 Smbat Sparapet (Sempad the Constable) (2005). »Chronicle«. History Workshop: Armenian Historical Sources of the 5th–15th Centuries (Selected Works). Robert Bedrosian's Homepage. Pridobljeno 26. julija 2009.
  13. ↑ Muir, Diana Jean (28. januar 2019). TEMPLARS Who were they? Where did they go? Vol 2 of 2 (v angleščini). str. 424. ISBN 978-0-359-38286-6.
  14. ↑ Armenia (v angleščini). Vol. 1. Cornell University. 1904.
  15. ↑ Lock, Peter (15. april 2013). The Routledge Companion to the Crusades (v angleščini). Routledge. ISBN 978-1-135-13137-1.Nicholson, Helen J.; Nicholson, Helen (2001). The Knights Hospitaller (v angleščini). Boydell & Brewer. str. 30. ISBN 978-0-85115-845-7.Chahin, Mack (5. november 2013). The Kingdom of Armenia: New Edition (v angleščini). Routledge. str. 248. ISBN 978-1-136-85243-5.
  16. ↑ Runciman Steven. (1954). A History of the Crusades, Volume III: The Kingdom of Acre and the Later Crusades (v English). Vol. 3. Cambridge University Press. str. 87.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  17. ↑ Stopka, Krzysztof (16. december 2016). Armenia Christiana: Armenian Religious Identity and the Churches of Constantinople and Rome (4th–15th Century) (v angleščini). Wydawnictwo UJ. ISBN 978-83-233-9555-3.

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Edwards, Robert W., The Fortifications of Armenian Cilicia, Dumbarton Oaks Studies XXIII, Dumbarton Oaks, Trustees for Harvard University, 1987, Washington, D.C.; ISBN 0-88402-163-7.
  • Ghazarian, Jacob G: The Armenian Kingdom in Cilicia during the Crusades: The Integration of Cilician Armenians with the Latins (1080–1393); RoutledgeCurzon (Taylor & Francis Group), 2000, Abingdon; ISBN 0-7007-1418-9
  • Nersessian, Sirarpie Der (1969) [1962]. "The Kingdom of Cilician Armenia". In Setton, Kenneth M.; Wolff, Robert Lee; Hazard, Harry W. (eds.). A History of the Crusades, Volume II: The Later Crusades, 1189–1311 (Second ed.). Madison, Milwaukee, and London: University of Wisconsin Press. ISBN 0-299-04844-6.
  • Nickerson Hardwicke, Mary (1969) [1962]. "The Crusader States, 1192–1243". V Setton, Kenneth M.; Wolff, Robert Lee; Hazard, Harry W. (ur.). A History of the Crusades, Volume II: The Later Crusades, 1189–1311 (Second ed.). Madison, Milwaukee, and London: University of Wisconsin Press. ISBN 0-299-04844-6.
  • Runciman, Steven (1954). A History of the Crusades, Volume III: The Kingdom of Acre and the Later Crusades. Cambridge: Cambridge University Press.
  • Van Cleve, Thomas C. (1969) [1962]. "The Fifth Crusade". In Setton, Kenneth M.; Wolff, Robert Lee; Hazard, Harry W. (eds.). A History of the Crusades, Volume II: The Later Crusades, 1189–1311 (Second ed.). Madison, Milwaukee, and London: University of Wisconsin Press. ISBN 0-299-04844-6.
Leon I. Kilikijski
Rojen: 1150 Umrl: 1219
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Ruben III.		 Gospod Kilikije
1187–1198/1199		 Postane kralj
Nov naziv Kralj Armenske Kilikije
1198/1199-1219		 Naslednik: 
Izabela
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Leon_I._Kilikijski&oldid=6725686«