Lekanemab
| Monoklonsko protitelo | |
|---|---|
| Tip | celotno protitelo |
| Izvor | humanizirano |
| Tarča | amiloid beta |
| Klinični podatki | |
| Blagovne znamke | Leqembi |
| Sinonimi | BAN2401, lekanemab-irmb |
| AHFS/Drugs.com | monograph |
| Licenčni podatki | |
| Način uporabe | intravensko |
| Oznaka ATC | |
| Pravni status | |
| Pravni status | |
| Identifikatorji | |
| Številka CAS | |
| DrugBank | |
| ChemSpider |
|
| UNII | |
| KEGG | |
| Kemični in fizikalni podatki | |
| Formula | C6544H10088N1744O2032S46 |
| Mol. masa | 147.181,62 g·mol−1 |
Lekanemab, pod zaščitenim imenom Leqembi, je zdravilo iz skupine monoklonskih protiteles za zdravljenje alzheimerjeve bolezni.[2][3] Gre za protitelo, usmerjeno proti beljakovini amiloid beta.[2] Daje se intravensko.[2] Najpogostejši neželeni učinki so glavobol, z infuzijo povezane reakcije in z amiloidom povezane nenormalnosti pri slikovni diagnostiki; slednji neželeni učinek je značilen za zdravila iz skupine protiteles, ki delujejo tarčno na amiloid.[4]
Lekanemab je ameriški Urad za prehrano in zdravila odobril za uporabo v Združenih državah Amerike po pospešenem postopku januarja 2023[5] ter mu julija 2023 dodelil dokončno dovoljenje za promet.[3][6] Zdravilo v Evropski uniji nima dovoljenja za promet. Evropska agencija za zdravila je julija 2024 podala negativno mnenje za lekanemab,[7] saj je ugotovila, da koristi zdravljenja ne odtehtajo tveganj, povezanih z zdravljenjem. Zdravilo med drugim tudi poveča tveganje za otekanje in krvavitve v možganih bolnikov, učinkovitost pa je po njihovem mnenju majhna.[8]
Neželeni učinki
[uredi | uredi kodo]Najpogostejši neželeni učinki so glavobol, z infuzijo povezane reakcije in z amiloidom povezane nenormalnosti pri slikovni diagnostiki (ARIA; angl. amyloid-related imaging abnormalities) slednji neželeni učinek je značilen za zdravila iz skupine protiteles, ki delujejo tarčno na amiloid.[4] Z amiloidom povezane nenormalnosti pri slikovni diagnostiki so pogosto brezsimptomne, lahko pa se kažejo tudi v hudi obliki in v redkih primerih lahko nastopijo tudi življenjsko ogrožajoči neželeni dogodki. ARIA se najpogosteje kaže kot prehodno otekanje možganov, ki običajno sčasoma izzveni. Pri nekaterih bolnikih lahko oteklino spremlja tudi pikčasta krvavitev na površini možganov, nekateri bolniki pa občutijo simptome, kot so glavobol, zmedenost, omotica, motnje vida, slabost in napadi.[3][4] V kliničnem preskušanju 3. faze so možgansko oteklino opazili pri 12,6 % bolnikov, ki so prejemali lekanemab, in 2,8 % bolnikov je ob tem imelo tudi izražene simptome. V skupini bolnikov, ki so prejemali placebo, so poročali o pojavu možganske otekline pri 9,9 %; noben bolnik ni imel izraženih simptomov.[9] V primerjavi s placebom povzroča lekanemab v vseh odmerkih pospešeno krčenje možganovine.[10]
Učinkovitost
[uredi | uredi kodo]Klinični učinek pri preprečevanju kognitivnega upada je navkljub učinkovitemu odstranjevanju plakov amiloida beta relativno skromen, kar kaže, da so v mehanizem vpleteni še številni drugi dejavniki.[9] V kliničnem preskušanju 3. faze, v katerega so vključili 1.795 bolnikov z zgodnjo obliko alzheimerjeve bolezni, starih od 50 do 90 let, je lekanemab v primerjavi s placebom po 18 mesecih zdravljenja značilno upočasnil kognitivni upad pri 27 % bolnikov.[9][11][12]
Mehanizem delovanja
[uredi | uredi kodo]
Lekanemab je monoklonsko protitelo, ki ga predstavlja humanizirana različica[13] mišjega protitelesa mAb158, ki prepoznava protofibrile in izkazuje v živalskih modelih alzheimerjeve bolezni preprečevanje nalaganja amiloida beta oziroma nastanka tako imenovanih amiloidnih plakov.[14] Po amiloidni teoriji je nalaganje zunajceličnih amiloidnih plakov v možganovini namreč glavni vzrok nastanka alzheimerjeve bolezni.[9]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Therapeutic Goods (Poisons Standard—June 2024) Instrument 2024«. Federal Register of Legislation. 30. maj 2024. Arhivirano iz spletišča dne 10. junija 2024. Pridobljeno 10. junija 2024.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 »Leqembi – lecanemab injection, solution«. DailyMed. 11. januar 2023. Arhivirano iz spletišča dne 15. januarja 2023. Pridobljeno 21. januarja 2023.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 »FDA Grants Accelerated Approval for Alzheimer's Disease Treatment« (tiskovna objava). Ameriški Urad za prehrano in zdravila (FDA). 6. januar 2023. Arhivirano iz spletišča dne 7. januarja 2023. Pridobljeno 7. januarja 2023.
Članek vsebuje besedilo iz tega vira, ki je v javni domeni.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 »FDA Converts Novel Alzheimer's Disease Treatment to Traditional Approval«. Ameriški Urad za prehrano in zdravila (FDA) (tiskovna objava). 6. julij 2023. Arhivirano iz spletišča dne 6. julija 2023. Pridobljeno 6. julija 2023. Članek vsebuje besedilo iz tega vira, ki je v javni domeni.
- ↑ »Drug Approval Package: Leqembi«. Ameriški Urad za prehrano in zdravila (FDA). 6. februar 2023. Arhivirano iz spletišča dne 9. julija 2023. Pridobljeno 8. julija 2023.
- ↑ »Lecanemab Summary Review« (PDF). Center for Drug Evaluation and Research (CDER). Ameriški Urad za prehrano in zdravila (FDA). Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 7. januarja 2023. Pridobljeno 7. januarja 2023.
- ↑ »Leqembi«. European Medicines Agency. 25. julij 2024. Pridobljeno 27. julija 2024.
- ↑ »EMA ni odobrila zdravila lekanemab«. Delo.si. 26. julij 2024. Pridobljeno 15. avgusta 2024.
- ↑ 9,0 9,1 9,2 9,3 Lunder, Mojca (2024). »Biološke učinkovine pri Alzheimerjevi bolezni«. Farmacevtski vestnik. Zv. 75. str. 130–136.
- ↑ Liu KY, Villain N, Ayton S, Ackley SF, Planche V, Howard R, Thambisetty M (2. maj 2023). »Key questions for the evaluation of anti-amyloid immunotherapies for Alzheimer's disease«. Brain Communications. 5 (3): fcad175. doi:10.1093/braincomms/fcad175. PMC 10306158. PMID 37389302.
{{navedi časopis}}: Preveri|pmc=vrednost (pomoč) - ↑ »Lecanemab, the New Alzheimer's Treatment: 3 Things To Know«. Yale Medicine. Arhivirano iz spletišča dne 7. decembra 2023. Pridobljeno 7. decembra 2023.
- ↑ van Dyck CH, Swanson CJ, Aisen P, Bateman RJ, Chen C, Gee M, Kanekiyo M, Li D, Reyderman L, Cohen S, Froelich L, Katayama S, Sabbagh M, Vellas B, Watson D, Dhadda S, Irizarry M, Kramer LD, Iwatsubo T (Januar 2023). »Lecanemab in Early Alzheimer's Disease«. The New England Journal of Medicine. Massachusetts Medical Society. 388 (1): 9–21. doi:10.1056/nejmoa2212948. PMID 36449413. S2CID 254094094.
- ↑ Lannfelt L, Möller C, Basun H, Osswald G, Sehlin D, Satlin A, Logovinsky V, Gellerfors P (2014). »Perspectives on future Alzheimer therapies: amyloid-β protofibrils – a new target for immunotherapy with BAN2401 in Alzheimer's disease«. Alzheimer's Research & Therapy. 6 (2): 16. doi:10.1186/alzrt246. PMC 4054967. PMID 25031633.
- ↑ Söllvander S, Nikitidou E, Gallasch L, Zyśk M, Söderberg L, Sehlin D, Lannfelt L, Erlandsson A (Marec 2018). »The Aβ protofibril selective antibody mAb158 prevents accumulation of Aβ in astrocytes and rescues neurons from Aβ-induced cell death«. Journal of Neuroinflammation. 15 (1): 98. doi:10.1186/s12974-018-1134-4. PMC 5875007. PMID 29592816.
