Lekë Dukagjini

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lekë III Dukagjini
Lekë Dukagjini in njegov Kanun - razglednica
Lekë Dukagjini in njegov Kanun - razglednica
Vladanje1438–1479
PredhodnikPal II Dukagjini
Rojstvo1410
Principality of Dukagjini[d]
Smrt1481
RodbinaDukagjini
OčePal II Dukagjini
ReligijaRimokatoličan

Lekë III Dukagjini večinoma znan kot Lekë Dukagjini, albanski plemič družine Dukagjini,[1] * 1410, † 1481.

Kot sodobnik Skenderbega je Dukagjini znan po Kanuni i Lekë Dukagjinit, to je zakoniku plemen severne Albanije, ki nosi njegovo ime.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Njegovo ime Lekë je okrajšana različica Aleksandra. [2] Rojstni kraj Dukagjinija naj bi bila Mirdita. Kneževina Dukagjinijev se je raztezala od severne Albanije v dandanašnje Kosovo. [3] [4] Zahodni del Kosova, ki ga včasih imenujejo Rrafshi i Dukagjinit ali Dukagjin, je dobil ime po družini Dukagjini. Leta 1446 je okraj prevzel od očeta princa Pala Dukagjinija, ki jga je pobrala kap. [5]

Dukagjini se je v zadnjih dveh letih legendarne Skenderbegove vojne pod poveljstvom Skenderbega boril proti Osmanom. V času miru sta se borila tudi drug z drugemu, saj so albanske lojalnosti v tem obdobju prihajale in odhajale. Lekë Dukagjini je iz zasede ubil Lekë Zaharia Altisferi, princa Dagnuma. Princa sta bila v sporu glede tega, kdo se bo poročil z Irene Dushmani. Irene je bila edini otrok Lekë Dushmani, princa Zadrime. Leta 1445 so bili albanski knezi povabljeni na poroko Skenderbegove mlajše sestre Mamice, ki je bila poročena z Muzako Thopia. Irene se je prikazala na svadbi in prišlo je do sovražnosti. [6] Dukagjini je prosil Irene, naj se poroči z njim, toda Zaharia, pijan, je to videl in napadel Dukagjinija. Nekateri knezi so skušali boj zaustaviti, vendar se je vanj vpletlo vse več ljudi, in dokler ni bil vzpostavljen mir, je prišlo do več mrtvih. [7] [8] Noben od obeh nasprotnikov ni bil ranjen, vendar je Dukagjini po dogodku doživel moralno ponižanje. Dve leti kasneje, leta 1447, se je Dukagjini maščeval in iz zasede ubil Zaharijo. Izvirni beneški dokumenti pa tej pripovedi nasprotujejo, saj naj bi se ta umor zgodil leta 1444. [9] Po besedah beneškega kronista Stefana Magna naj bi Lekë Zaharia v boju ubil Nicholas Dukagjin, Zaharijin vazal, ne pa Lekë, kot trdi Marin Barleti. [10]

Kljub temu je smrt Zaharije njegovo kneževino pustila brez naslednika, zaradi česar je njegova mati trdnjavo predala beneški Albaniji v posesti Beneške republike. [11] [12] [13] Ko je Skenderbeg leta 1447 (neuspešno) poskušal zajeti Dagnum, se je začela albansko-beneška vojna (1447–1448). Marca 1451 sta Lekë Dukagjini in Božidar Dushmani načrtovala napad na Drivast pod benečansko kontrolo. [14] Njuno zaroto so odkrili in Božidar je bil prisiljen pobegniti v izgnanstvo. [15] Leta 1459 so Skenderbegove sile Osmanskemu cesarstvu iztrgale trdnjavo Sati, ki jo je Skenderbeg prepustil Benetkam, da bi si zagotovil prisrčen odnos s Signorijo, nato pa je poslal svoje čete v Italijo, da po smrti Alfonsa V Aragonskega kralju Ferdinandu pomaga osvojiti njegovo kraljestvo. [16] [17] Preden so Benečani prevzeli nadzor nad Satijem, je Skenderbeg trdnjavo in okolico zavzel, pregnal Lekëja Dukagjinija in njegove sile in Sati pred beneškim prevzemom uničil. [18]

Dukagjini se je z omejenim uspehom še naprej boril proti Otomanskemu cesarstvu in nadaljeval kot vodja Lige Lezhë po smrti Skenderbega do leta 1479. Sem in tja so se njegove sile z papeževim blagoslovom pridružile Benečanom.

Zapuščina[uredi | uredi kodo]

Zakon Leka Dukagjinija (kanun) je bil poimenovan po Lekë Dukagjiniju, ki je kodificiral običajne zakone albanskega visokogorja. [19] Čeprav se raziskovalci zgodovine in običajev v Albaniji navajajo Gjeçovijevo besedilo Kanunija kot edino obstoječo različico, ki je nesporna in spod peresa Lekë Dukagjinija, to ne velja. Besedilo Kanuni, pogosto izpodbijano in z različnimi razlagami, ki so se bistveno razvijale od 15. stoletja, je po Dukagjiniju samo imenovano. [20] Medtem ko so Skenderbega prepoznali kot "princa zmaja", ki se je upal boriti proti vsakemu sovražniku, so kronike Dukagjinija slikale kot " princa angela", ki je s svojim dostojanstvom in modrostjo zagotovil kontinuiteto albanske identitete.

Skupina zakonov je bila v praksi dolgo aktivna, vendar jo je Shtjefën Gjeçovi zbral in kodificiral šele konec 19. stoletja. [21] [22] Najbolj zloglasni med njimi so zakoni, ki urejajo krvno osveto. Krvna maščevanja so se spet začela v severni Albaniji (in se od takrat spet širijo tudi v druge predele Albanije in celo v tujino) po padcu komunizma v začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja, saj je bila v času režima Enverja Hoxhe že vrsto let prepovedana in omejena razmeroma zaprte meje.

Dukagjinijeve vojaške kampanje proti Osmanom so imele omejen uspeh; ni bil sposoben združiti državo in albansko ljudstvo, kot je to znal Skenderbeg. Lojalnosti so bile mehkih nog, pogosto je prišlo do izdaj; Albanija je do konca 15. stoletja v celoti prišla pod Osmane.

Kanun Lekë Dukagjinija[uredi | uredi kodo]

Dukagjini je zasenčila legenda o Skenderbegu. Najbolj je znan po zakonih, ki nosijo njegovo ime in ki vladajo v visokogorju severne Albanije.

Sklici [uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Robert Elsie (1. januar 2004). Historical Dictionary Of Kosovo. Scarecrow Press. str. 91. ISBN 978-0-8108-5309-6. Pridobljeno 9. junija 2013. ... little-known and somewhat mysterious figure thought to have been a fifteenth-century prince
  2. ↑ Malcolm, Noel (1998), Kosovo: a short history, New York: New York University Press, str. 17, ISBN 978-0-8147-5598-3, OCLC 37310785, Lek or Lekë being abbreviated form of Alexander
  3. ↑ Sellers, Mortimer; Tomaszewski, Tadeusz (23. julij 2010). The Rule of Law in Comparative Perspective. ISBN 9789048137497.
  4. ↑ Warrander, Gail; Knaus, Verena (2007). Kosovo. ISBN 9781841621999.
  5. ↑ Demiraj, Shaban (1969). Gramatika e gjuhës shqipe. Enti i teksteve dhe i mjeteve mësimore i Krahinës Socialiste autonome të Kosovës. str. 101. Pridobljeno 27. aprila 2012.
  6. ↑ Francione 2003
  7. ↑ Francione 2003
  8. ↑ Hodgkinson 1999
  9. ↑ Schmitt, Oliver Jens (2001), Das venezianische Albanien (1392-1479), München: R. Oldenbourg Verlag GmbH München, str. 300, ISBN 3-486-56569--9, In ein Aktenstück von Januar 1445 inseriert ist eine Urkunde des Skutariner Grafen Francesco Querini vom 18. Septembar 1443, in der Lekas witwe Bozha, seiner Tochter Bolja und derren sohnchen Koja einge Dorfer aus Lekas baština und eine pension...
  10. ↑ Božić, Ivan (1979), Nemirno pomorje XV veka (v srbščini), Beograd: Srpska književna zadruga, str. 364, OCLC 5845972, Никола Дукађин убио је Леку Закарију. Према млетачком хроничару Стефану Мању убио га је "у битки" као његов вазал. Мада Барлеције погрешно наводи да је убиство извршио Лека Дукађин
  11. ↑ Fine 1994
  12. ↑ Franco p. 84.
  13. ↑ Hodgkinson 1999
  14. ↑ Schmitt, Oliver Jens (2001), Das venezianische Albanien (1392-1479), München: R. Oldenbourg Verlag GmbH München, str. 308, ISBN 3-486-56569--9, pridobljeno 17. januarja 2012, Die eigene Herrschaft im Norden war nicht ungefährdet, wie die Aufdeckung eines Anschlags Božidar Dushmans und Leka Dukagjins gegen Drivasto erwies (Marz 1451),..
  15. ↑ Bešić, Zarij M. (1970). Istorija Črne Gore, Volume 2, Part 2 (v srbščini). Titograd: Redakcija za istoriju Črne Gore. Pridobljeno 17. januarja 2012. У Дривасту je окупљао млетачке противнике Божидар Душман и, у спрези с Леком Дукађином, припремао побуну у граду и по селима. Завјера je откривена и Bијеће четрдесеторице осудило га je у марту 1451. год. на тридесетогодишње изгнанство с Млетачких поседа у Албанији
  16. ↑ Gegaj, Athanase (1937), L'Albanie et l'Invasion turque au XVe siècle (v francoščini), Universite de Louvain, str. 241, OCLC 652265147, En 1459, Scanderbeg occupa la ville de Sati (Sapa) et beaucoup d'autres localites. Bien qu'il eut enleve ces places aux Turcs, il se montra dispose a les ceder a la republique de Venise.
  17. ↑ Noli, Fan Stilian (1947), George Castrioti Scanderbeg (1405–1468), International Universities Press, str. 65, OCLC 732882, After the death of Alphonse V rapprochement with Venice became a necessity. It came very slowly and painfully. In 1459 he returned the fortress of Sati to the Venetians though he had conquered it from the Turks.
  18. ↑ Božić, Ivan (1979), Nemirno pomorje XV veka (v srbščini), Beograd: Srpska književna zadruga, str. 378, OCLC 5845972, Када је Лека порушио тврђаву Сати пре него што ће је предати Млечанима, Скендербег је заузео град и села по његовој околини, потиснувши одатле Леку.
  19. ↑ Gawrych, George (2006). The Crescent and the Eagle: Ottoman rule, Islam and the Albanians, 1874–1913. London: IB Tauris. str. 30. ISBN 9781845112875.
  20. ↑ Anna Di Lellio (2006). The Case for Kosova: Passage to Independence. Anthem Press. str. 181. ISBN 978-0-85728-712-0. Pridobljeno 24. septembra 2013. The first version of the kanun to be codified was based on the ethnographic work by an Albanian Franciscan priest by the name of Shtjefën Gjeçovi. Students of Albanian history and society sometimes refer to Gjeçovi's rendition as if it is the...
  21. ↑ De Waal, Clarissa (2005). Albania today: a portrait of post-communist turbulence. Centre for Albanian Studies. I.B.Tauris. str. 72. ISBN 9781850438595.
  22. ↑ Cook, Bernard (2001). Europe since 1945: an encyclopedia. Garland Publishing. str. 22. ISBN 0-8153-4057-5. Pridobljeno 1. julija 2010.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lekë_Dukagjini&oldid=6116892«