Lazzaro Cattaneo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lazzaro Cattaneo DJ
郭居静
Lazzaro Cattaneo v kitajski obleki, prilagojeni takratnim razmeram
Rojstvo1560
Sarzana
Smrt19. januar 1640({{padleft:1640|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})
Hangdžov[d]
NarodnostItalijan
Področjateologija, glasba, lingvistika
Alma materZavod svetega Pavla v Makavu
(St. Paul's College in Macau)
Poznan poprvi kitajsko-evropski zvočni besednjak
Kitajsko ime
Tradicionalno kitajskokitajsko: 郭居静; pinjin: Guō Jūjìng; Sidney Lau: Gwok3 Gui1 Jing6

Lazzaro Cattaneo, (latinsko Lazarus Cataneus; slovensko: Lazar Katáneo; kitajsko: 郭居静; pinjin: Guō Jūjìng; Sidney Lau: Gwok3 Gui1 Jing6); * 1560 Sarzana; † 19. januar 1640 Hangzhou), je bil italijanski jezuit, duhovnik, znanstvenik in misijonar.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Mladost in poklic[uredi | uredi kodo]

Lazar Cattaneo se je rodil 1560 v plemiški družini v Sarzani blizu Genove, danes Italija. 1581 je vstopil v jezuitski Zavod sv. Andreja (Collegio di S. Andrea) v Rimu.

1585 je odpotoval na Portugalsko, kjer je dokončal študije in bil posvečen v duhovnika 1587. 1. aprila 1588 je priplul v portugalsko naselbino v Indiji Goo; naslednjega leta je postal predstojnik misijonov na Biserni obali.[1][2]

V Kitajskih misijonih[uredi | uredi kodo]

Cattaneo se je pridružil Ricciju v Shaoguanu (prej Shaozhou, Guangdong), leta 1594, potem, ko je eno leto preživel v Makavu. Prvotno je bil namenjen na Japonsko, a ga je obiskovalec Družbe Jezusove v Indiji Alessandro Valignano preusmeril v Makav.[3] Spremljal je Riccija na njegovem prvem potovanju v Peking, kamor je prispel 7. septembra 1598 v upanju, da bo tam ustanovil misijon; vendar ni uspel priti do cesarja in je moral dva meseca pozneje oditi. Vrnil se je v Nanking, kjer je kmalu zbolel in se nato 1603 vrnil v Makav; 1604 je odpotoval v Malacco.[2][3]:243 Po vrnitvi v Makav se je leta 1606 razširila vest, da Cattaneo načrtuje vodenje portugalskega napada, po katerem bi samega sebe postavili za kitajskega cesarja. Govorice je sprožilo mnenje, češ da v Macau gradijo veliko utrdbo; dela je na tajen način izvajalo veliko število japonskih delavcev, zaposlenih v obnovi ruševin Stolnice sv. Pavla. Nastal je hud spor, ko so Kitajci obdolžili jezuita Fančiška Martineza, da vohuni za Cattanea, in je le-ta v zaporu umrl. Ko pa je Cattaneo povabil vojaško odposlanstvo, naj si ogleda Zavod sv. Pavla v Makavu, so govorice prenehale; saj so se na lastne oči prepričali, da tam ni nobenega orožja, ampak le knjige in skromni študenti.[4]:106–7

Šanghajska postojanka[uredi | uredi kodo]

Cattaneo je odšel 1606 v Nanchang; nato je ustanovil misijon v Šanghaju, kjer je bival od 1608 do 1610 in se končno naselil v Hangzhouvu 1622; tam je 1628 postal Trigaultov spovednik. Zato je on najbolj zvesto opisal njegovo globoko potrtost zaradi hudege spora in prepira v zvezi s kitajskimi obredi, kakor tudi njene usodne posledice.[1][2][5]

Prvi Kitajski glasbeni besednjak[uredi | uredi kodo]

Razvaline stolnice svetega Pavla v Makavu v 19. stoletju
Narisal George Chinnery (1774–1852)

Ob prihodu v Makav je Cattaneo postal predavatelj na jezuitski univerzi za kitajske študije Zavodu svetega Pavla v Makavu, ki jo je Družba Jezusova ustanovila 1572; njen prvi ravnatelj je bil Antonio Vaz. Verjetno je tam 1594 študiral tudi on.[4]:56,62 He continued Chinese studies in Shaozhou.[4]:63

V letih 1598–99 je Cattaneo sodeloval z Matejem Riccijem in Sebastijanom Fernandesom – ki je bil odličen vojaški gradbeni strokovnjak – [6] pri drugem Riccijevem kitajskem slovarju v kakem zahodnem jeziku. Riccijev prvi tak slovar sploh ni nakazoval tonov, ki so pa bistveni za pomen v mandarinščini; Cattaneo pa je kot odličen glasbenih imel dober posluh, ter je opazil to pomanjkljivost. Zato je v tem slovarju izumil sistem petih tonskih oznak. Žal pa ta besednjak, znan kot Vocabulario sinico-europeo, velja za izgubljenega.[7]

Apostolsko delovanje[uredi | uredi kodo]

Od 1590 je bival v mestu Shaoguan, v pokrajini Guangdong, kjer se je pridružil Ricciju v skupnem preučevanju kitajščine.[8]

Istočasno je sklenil, da bo prvič oblekel obleko učenjakov (letterati) pri obisku mandarinov. Tako so jezuiti postali enakovredni kitajskim uradnikom, katerim so se predstavili kot učenjaki z Skrajnega Zahoda, ki so prišli na Kitajsko, da bi občudovali njihovo omiko, ter jim posredovali svojo. 1598 je obiskal Nan-chang, skupaj z Riccijem pa Nanking in Peking, kamor je prišel 7. septembra. V Nankingu je skupaj z Roccijem zgradil krajevno cerkev ter v dveh letih spreobrnil 1100 novokrščencev, od katerih tudi tam delujoče učenjake.[9]

Lazar je bil izredno dobro podkovan v glasbeni umetnosti; tako je mogel svoje sobrate učiti igranja na klavir (clavicembalo). 1598 je v sodelovanju z Riccijem v sestavi takega kitajskega besednjaka, v katerem so bili prvič v zgodovini sinologije po njegovi zaslugi označeni toni vokalov ter izgovor drugih konsonatov, s katerimi je kitajščina prebogata.

Od 1608 do 161 je bival Cattaneo v Šanghaju, a klicali so ga s kitajskim imenom Xu Guan Qi.

Dela[uredi | uredi kodo]

  • Ricci, Matteo; Cattaneo, Lazzaro; Fernandes, Sebastian (1599). Vocabulario sinico-europeo. Nanking, China.
  • Ling-hsing i-chu (ali: Hsing-ling i Chu; latinsko: Introductio animae ad Deum; slovensko: Potovanje duše k Bogu)
  • Hui-tsui yao-chi (ali: Hui-tsui yao-chih; latinsko: De dolore peccatorum; slovensko: Obžalovanje grehov)
  • Shenhou pien (latinsko: ’’De altera vita’’; slovensko: ’’Drugo življenje’’)
  • Memoria (= Spomini; 1606)
  • Dela v kitajščini: 郭居静生前著有《悔罪要旨》和《灵性诣主》各一卷。(V približnem prevodu: Guo Jujing je v svojem življenju napisal zvezka: "Bistvo kesanja" in "Duhovni gospodar".)

Smrt[uredi | uredi kodo]

Cattaneo je umrl v Hangzhouvu na Kitajskem, star 79 let, dne 19. januarja 1640, ko je bil dolgo časa hrom.[2]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 Anderson, Gerald H (1998). Biographical Dictionary of Christian Missions. Georgetown University, Washington, USA: Macmillan. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. julija 2016. Pridobljeno 15. julija 2016.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 »Dizionario Biografico vol.22, Cattaneo, Lazzaro«. Treccani, La Cultura Italiana. 1979. Pridobljeno 16. julija 2016.
  3. ↑ 3,0 3,1 Fontana, Michela (16. maj 2011). Matteo Ricci: A Jesuit in the Ming Court. Rowman & Littlefield Publishers. ISBN 9781442205888.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 Tang, Kaijian (16. november 2015). Setting Off from Macau: Essays on Jesuit History during the Ming and Qing Dynasties. BRILL. ISBN 9789004305526.
  5. ↑ Logan, Anne-Marie; Brockey, Liam M (2003). »Nicolas Trigault SJ: A Portrait by Peter Paul Rubens« (PDF). Metropolitan Museum of Art. Pridobljeno 24. novembra 2016.
  6. ↑ El Arquietecto perfecto en el arte militar (v španščini). Brussels: F. Foppens. 1700.
  7. ↑ Zwartjes, Otto (2011). Portuguese Missionary Grammars in Asia, Africa and Brazil, 1550-1800. John Benjamins Publishing. ISBN 9789027246080. Pridobljeno 15. julija 2016.
  8. ↑ IIC Shanghai (2012). Gli italiani a Sciangai [carta tematica]. Shanghai.
  9. ↑ Trigault, Nicolas. Entrata nella China de' Padri della Compagnia del Gesu. Napoli: Lazzaro Scoriggio (tipografo). str. 377-379, 256. Arhivirano iz spletišča dne 28. marca 2019. Pridobljeno 28. marca 2019., po naročilu Janeza Enriqueza
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lazzaro_Cattaneo&oldid=6068441«