Langerhansov otoček

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Langerhansovi otočki, obarvani s hematoksilinom in eosinom.

Langerhansovi ali pankreasni otočki so skupki celic v trebušni slinavki, ki jih sestavljajo endokrine celice ter predstavljajo 1–2 % celotne mase organa. Langerhansove otočke obdajajo eksokrini predeli trebušne slinavke. Leta 1869 jih je odkril nemški patolog Paul Langerhans, po katerem so jih kasneje poimenovali. V zdravi trebušni slinavki pri odraslem človeku je okoli milijon Langerhansovih otočkov. Porazdeljeni so po vsem organu in skupaj tehtajo okoli 1–1,5 grama.

Langerhansovi otočki so dobro prekrvljeni. V njih so na gosto premrežene kapilare s specializirano strukturo – v stenah so prostorčki (fenestrirane kapilare), kar omogoča, da so celice Langerhansovih otočkov v neposrednem stiku s krvjo in lahko v hipu odreagirajo (na primer pri porastu sladkorja v krvi se takoj sprosti iz Langerhansovih otočkov insulin).

Vrste celic[uredi | uredi kodo]

Endokrine celice v Langerhansovih otočkih, ki izločajo hormone neposredno v krvni obtok, lahko razdelimo v vsaj 5 skupin:[1]

Otočki med seboj komunicirajo preko parakrine in avtokrine dejavnosti.

Po rojstvu nastajajo nove celice beta z delitvijo že prisotnih beta celic.

Presaditev[uredi | uredi kodo]

Pri sladkorni bolezni tipa I so celice Langerhansovih otočkov uničene, zato je eden od načinov zdravljenja presaditev Langerhansovih otočkov[2]. Za preprečevanje zavrnitve presajenega tkiva je bolniku treba dajati imunosupresive.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Elayat AA, el-Naggar MM, Tahir M (1995). "An immunocytochemical and morphometric study of the rat pancreatic islets". J. Anat. 186 ( Pt 3): 629–37. PMID 7559135. 
  2. ^ Meloche RM (2007). "Transplantation for the treatment of type 1 diabetes". World J. Gastroenterol. 13 (47): 6347–55. doi:10.3748/wjg.13.6347. PMID 18081223.