Pojdi na vsebino

Lana Del Rey

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lana Del Rey
Portret
RojstvoElizabeth Woolridge Grant
21. junij 1985({{padleft:1985|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[1][2] (40 let)
New York[3][4]
Državljanstvo ZDA
IzobrazbaUniverza Fordham (BA)
Poklic
  • kantavtorica
  • studijska glasbenica
  • pevka
  • igralka
  • glasbenica
  • pesnica
Nagrade
  • MTV Video Music Award
  • 3x MTV Europe Music Awards
  • 2x Brit Awards
  • 2x Women in Music
  • Satellite Award
Glasbena kariera
Osnovni podatki
Slogi
Glasbilavokal, kitara
Leta delovanja2005–sedanjost
Založba
PodpisPodpis

Elizabeth Woolridge Grant, bolj znana pod umetniškim imenom Lana Del Rey, ameriška pevka in tekstopiska, * 21. junij 1985, New York, Združene države Amerike.

Njena glasba je znana po melanholičnem raziskovanju glamurja in romantike, s pogostimi naslanjanji na pop kulturo in ameriško glasbo iz 50. in 70. let prejšnjega stoletja.[5] Je prejemnica različnih priznanj, vključno z nagrado MTV Video Music Award, tremi glasbenimi nagradami MTV Europe Music Awards, dvema nagradama Brit Awards, dvema nagradama Women in Music, nagrado Satellite Award, poleg tega pa je bila nominirana za enajst nagrad grammy in Zlati globus. [6] Revija Variety jo je na podelitvi nagrad Hitmakers Awards opredelila kot »eno najvplivnejših kantavtorjev 21. stoletja«. Leta 2023 jo je revija Rolling Stone uvrstila na svoj seznam »200 največjih pevk vseh časov«, njihova sestrska publikacija Rolling Stone UK pa jo je imenovala za »najpomembnejšo ameriško tekstopisko 21. stoletja«.[7][8]

Lana Turner, filmska igralka, ki je navdihnila pevkino umetniško ime

Lana Del Rey, ki je sicer odraščala v severnem delu zvezne države New York, se je zaradi želje po razvoju glasbene kariere leta 2005 preselila v New York. Njen preboj se je zgodil leta 2011 s spontanim uspehom njenega singla »Video Games«, kar je privedlo do podpisa pogodbe s Polydorjem in Interscopeom.[9] Uspeh pri kritikih in komercialni uspeh je dosegla z drugim albumom Born to Die (2012), ki je imel razpoloženjski, hiphop pridih zvoka in je iz njega izšel hit »Summertime Sadness«. Album se je uvrstil na vrh številnih nacionalnih lestvic po vsem svetu, leta 2023 pa je postal drugi album ženske izvajalke, ki je na ameriški lestvici Billboard 200 ostal več kot 500 tednov.

Njen kritiško priznani šesti album Norman Fucking Rockwell! (2019) je bil nominiran za album leta na 62. letni podelitvi nagrad grammy in uvrščen na seznam »500 najboljših albumov vseh časov« revije Rolling Stone.[10][11] Del Reyin deveti studijski album Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd je izšel leta 2023, podprt pa je bil s kritiško cenjenim singlom »A&W«, ki ga je revija Rolling Stone uvrstila med »500 najboljših pesmi vseh časov«.[12] Kasneje istega leta je izdala uspešnico »Say Yes to Heaven«, ki se je uvrstila med 20 najboljših na lestvici Global 200.

Del Reyeva je sodelovala tudi pri filmskih glasbah za vizualne medije; leta 2013 je napisala scenarij in igrala v kritiško priznanem kratkem muzikalu Tropico[13] ter izdala pesem »Young and Beautiful« za romantično dramo Veliki Gatsby, ki je bila toplo sprejeta tudi s strani glasbenih kritikov ter je bila nominirana za nagradi grammy in Critics' Choice. Leta 2014 je posnela pesem »Once Upon a Dream« za temačni fantazijski pustolovski film Maleficent in naslovno uvodno pesem za biografski film Big Eyes, ki je bil nominiran za zlati globus.[14][15] Del Reyeva je prispevala tudi skladbo »Don't Call Me Angel« za akcijsko komedijo Charliejevi angelčki (2019). Leta 2020 je izdala zbirko poezije in fotografij Violet Bent Backwards over the Grass.

Osebno življenje

[uredi | uredi kodo]

Del Rey se je z Jeremyjem Dufrenom poročila 26. septembra 2024 v Louisiani.[16] [17] Dufrene je kapitan turistične ladje v Des Allemandsu v Louisiani; Del Reyeva se je z njim leta 2019 odpravila na potovanje, kjer sta se tudi spoznala.[18] [19]

Del Rey je izjavila, da verjame v Boga.[20] Leta 2011 je za The Quietus povedala: »Moje razumevanje Boga izvira iz mojih osebnih izkušenj ... ker sem bila v New Yorku tolikokrat v težavah, da bi na mojem mestu tudi vi verjeli v Boga ... Ne vem, kako je z zbiranjem v cerkvi enkrat na teden in vse to, ampak ko sem slišala, da obstaja božanska moč, h kateri se lahko priporočiš, sem to storila. Predvidevam, da je moj pristop k religiji podoben mojemu pristopu h glasbi – vzamem, kar hočem, in ostalo pustim.«[21]

Diskografija

[uredi | uredi kodo]

Studijski albumi

Pisna dela

[uredi | uredi kodo]

Filmografija

[uredi | uredi kodo]

Turneje

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Hiatt B. 18 Things You Learn With Lana Del Rey — 2014.
  2. ↑ Česko-Slovenská filmová databáze — 2001.
  3. ↑ Record #1018167048 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  4. ↑ Katalog Nemške nacionalne knjižnice
  5. ↑ Erlewine, Stephen Thomas. »Lana Del Rey | Biography & History«. AllMusic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. junija 2016. Pridobljeno 29. junija 2016.
  6. ↑ Mier, Tomás (11. november 2023). »Lana Del Rey 'Woke Up Very Excited' About Her 5 Grammy Nods«. Rolling Stone. Pridobljeno 25. novembra 2023.
  7. ↑ Ewens, Hannah (8. marec 2023). »Lana Del Rey: she does it for the girls«. Rolling Stone. Pridobljeno 20. maja 2023.
  8. ↑ »The 200 Greatest Singers of All Time«. Rolling Stone. 1. januar 2023. Pridobljeno 17. februarja 2023.
  9. ↑ Harris, Paul (21. januar 2012). »Lana Del Rey: The strange story of the star who rewrote her past«. The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. junija 2016. Pridobljeno 29. junija 2016.
  10. ↑ Spanos, Brittany (31. julij 2019). »Lana Del Rey Announces 'Norman F-cking Rockwell' Release Date«. Rolling Stone. Norman Fucking Rockwell will be out on August 30th.
  11. ↑ Schewitz, Brett (25. januar 2021). »Rolling Stone 500 Greatest Albums Of All Time«. Rolling Stone. Pridobljeno 20. maja 2023.
  12. ↑ »The 500 Greatest Songs of All Time«. Rolling Stone. 16. februar 2024. Pridobljeno 18. februarja 2024.
  13. ↑ Cooper, Duncan (6. december 2013). »Why Did Lana Del Rey Make a 30-Minute Video About God, and What Does It Mean for Me?«. The Fader. Pridobljeno 24. oktobra 2021.
  14. ↑ Kreps, Daniel (13. december 2014). »Coldplay, Lorde, Lana Del Rey Make Best Original Song Oscar Shortlist«. Rolling Stone. Pridobljeno 20. maja 2023.
  15. ↑ »Oscar Nominations 2015: Full List«. Variety. 15. januar 2015. Pridobljeno 20. maja 2023.
  16. ↑ Saad, Nardine (27. september 2024). »The wedding marsh: Lana Del Rey reportedly marries alligator tour guide Jeremy Dufrene«. Los Angeles Times.
  17. ↑ Spencer-Elliott, Lydia (27. september 2024). »Lana Del Rey marries alligator tour guide Jeremy Dufrene in shock wedding in Louisiana«. The Independent.
  18. ↑ LUTKIN, AIMÉE (27. september 2024). »All About Lana Del Rey's Husband, Jeremy Dufrene«. Elle.
  19. ↑ Petri, Alexandra (23. oktober 2024). »Lana Del Rey Married a Normie. Other Celebrities Have Too«. New York Times.
  20. ↑ Stimson, Brie (10. oktober 2023). »Lana Del Rey shuts down claims she practiced witchcraft on her tour«. Fox News (v ameriški angleščini). Pridobljeno 16. marca 2025.
  21. ↑ Calvert, John (4. oktober 2011). »Original Sin: An Interview With Lana Del Rey«. The Quietus (v britanski angleščini). Pridobljeno 11. marca 2025.
  22. ↑ 22,0 22,1 »Lana Del Rey«. bandsintown.com. Arhivirano iz spletišča dne 17. aprila 2016. Pridobljeno 17. aprila 2016.
  23. ↑ Kreps, Daniel (1. avgust 2019). »Lana Del Rey Sets First Leg of Norman F-cking Rockwell Tour«. Rolling Stone.
  24. ↑ Smith, Thomas (25. november 2024). »Lana Del Rey Announces Dates For 2025 U.K. and Ireland Stadium Shows«. Billboard (v ameriški angleščini). Pridobljeno 28. novembra 2024.

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]
  • Grande, P. B. (2020). Desire in Lana Del Rey. In Desire (pp. 195–226). Michigan State University Press. [1]
  • Chirkis, B. (March 26, 2024). How Lana Del Rey Promotes Feminism Through Her Sad Girl Persona. Trinity Tripod. [2]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lana_Del_Rey&oldid=6457724«