Laho
 Laho med privezom v Portorožu | |
| Zgodovina | |
|---|---|
 Slovenija | |
| Ime: | Laho |
| Lastnik: | Gašpar Gašpar Mišič |
| Pristanišče registra: |
 Portorož, Slovenija |
| Naročena: | 1903 |
| Ladjedelnica: | Nizozemska |
| Začetek gradnje: | 1903 |
| Splavitev: | 1903 |
| Končana: | 1903 |
| Krstna plovba: | 1903 |
| Usoda: | V uporabi. |
| Splošne značilnosti | |
| Tonaža: | 179 BRT |
| Dolžina: | 37 m |
| Širina: | 6,12 m |
| Ugrez: | 2,60 m |
| Moč: | 282 kW |
| Pogon: | 12 valjni dizelski motor MTU |
| Hitrost: | 7 vozlov (13,0 km/h; 8,1 mph) |
| Zmogljivost: | 150 |
| Posadka: | 5 |
| Opombe: | 2 reševalna čolna |
Laho (akronim iz Last Hope, dob. »zadnje upanje«) je bila dokaj znana turistom namenjena potniška ladja, sedaj v lasti Gašparja Gašparja Mišiča. Zgrajena je bila leta 1903 in je bila po drugi svetovni vojni predana nemškemu ribiču.[navedi vir] Kasneje je Laho služila družbi Adriatic Safari d.o.o. predvsem kot ladja za panoramske turistične plovbe ob Slovenski obali ter za zaključene skupine, njeno domače pristanišče pa je v Portorožu pri skladišču solin. Je sedaj edina večja slovenska potniška ladja.[navedi vir] Pomagala je tudi Policiji pri operativno-taktičnih vajah.[navedi vir]
Tehnični podatki
[uredi | uredi kodo]Ladja Laho je dolga 37 metrov, široka 6,12 metra. Prostornina znaša 179 BRT. Njena maksimalna hitrost je 7 vozlov, ladjo poganja 12 valjni dizelski motor na plinsko olje moči 282 kW s prenosom na en štirilistni vijak. Ladja ima poleg strojnice, ladijskega mostu, skladišča, wc-ja in kabin še moderno kuhinjo, opremljeni točilni šank, komforten jedilni salon, bar in pokrito teraso. V primeru nesreče sta na voljo dva reševalna čolna. Posadko ladje vključuje 5 članov, ki jo sestavljajo poveljnik, upravitelj stroja, mornar, kuhar in natakar. Na ladjo se lahko vkrca največ 150 ljudi.[1]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Laho je bila zgrajena leta 1903 na Nizozemskem. Po splovitvi je služila kot tovorna ladja in je najprej plula na čezatlantski poti med Evropo in Kanado. Med prvo svetovno vojno je Laho služila kot vojaška ladja za polaganje morskih min, na krovu pa je imel tudi torpeda.[navedi vir] Po vojni so plovilo preuredili v potniško ladjo za prevoz potnikov.
Med drugo svetovno vojno je Laho ponovno služil kot vojaška ladja. Nemci so ladjo uporabljali kot kamuflirano ladjo za polaganje morskih min ter prevoz torpedov.[navedi vir] Po vojni je ladjo kupil bogat nemški podjetnik in ribič, ki je med vojno zgubil svojo ribiško ladjo, katero je imel zelo rad. Z ladjo Laho je goste in potnike vozil na dnevni ribolov po Severnem morju.[2]V času kariere v Severnem morju je se je pravzaprav ladja dobila današnje ime "Laho", ki jo je poimenoval nemški ribič, kar pomeni "Last Hope" - "Zadnje upanje".
Leta 1992 je družina Kveder kupila ladjo Laho in jo pripeljala v Piranski zaliv za kar so potrebovali 28 dni. Laho je bil zatem preurejen v današnjo podobo potniške ladje: ladja je bila prenovljena, dobila je jedilni salon, kuhinjo, sanitarije, dodana pa je bila še terasa, točilni šank in bar, stojnica pa je bila prav tako posodobljena, saj je dobila novejšo opremo. Ladji sta bila dodana tudi dva modernejša reševalna čolna in bila je prebarvana v današnjo modro belo barvo. V komercialnih namenih se je začela uporabljati že leta 1993. Laho je bil registriran v Portorožu kot slovenska ladja, nanj pa je bila na krmo ladje obešena še slovenska zastava. Zasidrana je bila v Portorožu, na pomolu ob skladišču solin Grando. Od leta 1993 je Laho služila kot potniška ladja, ki pluje po Slovenski obali in s tem zagotavlja udobje in nepozabno doživetje potnikom. Na ladji pogosto potekajo tudi razna praznovanja obletnic, rojstni dnevi in poroke.[3]
13. novembra 2025 jo je takratni lastnik Viko Kveder iz Portoroža napotil do Uljanika (Pulj). Tja je bila napotena za razrez zaradi previsokih stroškov vzdrževanja. Pred razrezom se je sicer pojavil kupec, ki je napovedal ohranitev plovila, a si je kasneje premislil.[4][5] Ladjo je nato tik pred razrezom odkupil podjetnik Gašpar Gašpar Mišič in jo s tem ohranil. Po načrtu bodo koprskem mandraču zagotovili trajen prostor zanjo in jo vbetonirali v dno, država pa bo prispevala k preureditvi v muzejsko ladjo.[6][7]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Ladja Laho, Slovenska obala«. ENTER POINT - Slovenija.
- ↑ »Starejši od Titanika, Laho preživel tudi obe vojni«. Dnevnik. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. decembra 2021. Pridobljeno 30. decembra 2021.
- ↑ »Laho - Adriatic Safari«.
- ↑ B., Sa. »Znamenita slovenska ladja prispela v Pulj, kjer čaka na uničenje #foto«. siol.net. Pridobljeno 14. novembra 2025.
- ↑ P. K., A. »Znano je, kdaj bo znamenita slovenska ladja zaplula zadnjič«. siol.net. Pridobljeno 14. novembra 2025.
- ↑ »Več kot sto let stara ladja Laho se bo izognila razrezu in postala muzej«. MMC RTV-SLO. 21. november 2025. Pridobljeno 22. novembra 2025.
- ↑ Kralj, Anja (21. november 2025). »'Zmaga cele Slovenije': Tik pred razrezom rešili ladjo Laho«. 24ur.com. Pridobljeno 21. novembra 2025.