Ladislav Troha

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ladislav Troha
Portret
Troha na demonstracijah 1. maja 2020
Rojstvo1. september 1963({{padleft:1963|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:1|2|0}}) (60 let)
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicčastnik, pisatelj, aktivist
GibanjeOsveščeni prebivalci Slovenije (OPS)

Ladislav Troha, slovenski aktivist in nekdanji pripadnik slovenske vojske, * 1. september 1963[1]

Zaslovel je poleti leta 1998 s protestnim salutiranjem in petjem ob igranju kitare pred stavbo slovenskega parlamenta. Revija Mladina ga je takrat poimenovala Pojoči major.[2][3] Je pripadnik gibanja Osveščeni prebivalci Slovenije (OPS).[4]

Civilno življenje[uredi | uredi kodo]

Domnevna ugrabitev[uredi | uredi kodo]

Po domnevnem januarskem izginotju leta 2001 se je pojavil 23. junija istega leta ob lokalni cesti proti vasi Strmica pri Vrhniki. Izginotje je 23. januarja prijavil njegov brat. Takrat je bil Ladislav Troha uslužbenec uprave za zaščito in reševanje v okviru obrambnega ministrstva, kjer je delal od leta 1999.[5][6]

Njegov oče Vladislav Troha je med njegovim izginotjem trdil, da ne ve, kje je. Na takratnega predsednika Milana Kučana je v zvezi s tem naslovil pismo. K temu naj bi ga spodbudil prispevek Borisa Ježa v Sobotni prilogi z domnevno žaljivimi citati Janeza Janše.[7]

25. julija 2001 je Ladislav Troha na ljubljanski tiskovni konferenci Helsinškega monitorja, ki se ga je udeležil z njegovo predsednico Nevo Miklavčič Predan, trdil, da naj bi Ivana Krambergerja ubila policija.[8]

14. oktobra 2001 so kriminalisti poslali na ljubljansko tožilstvo ovadbo zoper njega zaradi suma kaznivega dejanja krive ovadbe,[9] vendar ga je Okrajno sodišče v Ljubljani v letih 2004 in 2006 zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo.[10][11]

Po nekaterih domnevah naj bi izginil, ko so ga kriminalisti želeli vprašati v zvezi z njegovimi trditvami o bombi pod avtomobilom Zmaga Jelinčiča, ki naj bi jo nastavili nekateri pripadniki brigade MORiS po navodilih Janeza Janše.[6]

Kandidiranje na volitvah[uredi | uredi kodo]

Leta 2008 je na listi Stranke slovenskega naroda kandidiral na državnozborskih volitvah (4. volilna enota - Ljubljana Bežigrad), kjer je v dveh okrajih prejel skupno 61 glasov.[12] Takrat je kot svoj poklic navedel delo komercialista.[1]

Aktivizem, aretacije in sodni spori[uredi | uredi kodo]

Leta 2014 se je med nacionalkinim TV soočenjem pred referendumom o zakonu o arhivih v prostorih Arhiva Republike Slovenije razburil in vrgel papirje, zaradi česar je moral oddajo zapustiti.[13] Istega leta je kar 61 dni gladovno stavkal samo s pitjem vode in še 42 dni s pitjem sokov, tudi pred predsedniško palačo in stavbo RTV Slovenija.[14][15]

Leta 2015 je ljubljansko okrajno sodišče odločilo, da se mora OPS opravičiti Ladu Ambrožiču, takratnemu varuhu pravic gledalcev in poslušalcev na RTV Slovenija. Na svoji spletni strani ga je gibanje namreč v več zapisih obtožilo, da je bil s svojim pokojnim očetom Ladom Ambrožičem - Novljanom pripadnik UDBE, na kar se je Ambrožič odzval s tožbo za 16.300 evrov prek odvetniške pisarne Zidar-Klemenčič. Po umiku tožbe bo moralo gibanje za vsako morebitno kršitev dogovora o izogibanju pisanju o Ambrožičevih plačati 3000 evrov.[4]

Leta 2018 je sodišče odločilo, da leta 2016 ustanovljena zadruga Peko kooperativa, v kateri je eden od članov Ladislav Troha, ne sme uporabljati imena Peko.[16]

Leta 2020 je Troha sodeloval na več protestih proti vladi Janeza Janše.[17][18] Zaradi tega so ga 1. maja 2020 policisti pridržali, saj je bilo zbiranje ljudi takrat prepovedano z Odlokom o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji.[19] 3. septembra 2021 je Ladislav Troha z ostalimi člani OPS zaradi nasprotovanja cepljenju proti Covid-19 vdrl v prostore TV Slovenija. Nobeden od njih ni nosil zaščitnih mask. Policija je ugotovila 44 kršitev javnega reda in miru, 18 kršitev zakona o zasebnem varovanju in 2 kršitvi zakona o osebni izkaznici.[20][21]

Vojaška kariera[uredi | uredi kodo]

Opozarjanje na domnevne nepravilnosti v vojski[uredi | uredi kodo]

4. junija 1998 je Ladislav Troha na Kočevski Reki priredil tiskovno konferenco v zvezi z nepravilnostmi v vojski. Omenil je slabo bojno pripravljenost in opremo, nizko moralo in neracionalno porabo proračunskega denarja (nepotrebno zaračunavanje stroškov za pranje avtomobilov, previsoke cene živil, slaba obutev, visoke cene v kantini).[22] Ker so proti njemu uvedli disciplinski postopek in ga postavili na nižjo dolžnost, je svoje delovno mesto iz vojašnice »preselil« na Trg republike v Ljubljani.[23]

Šolanje in položaji v vojski[uredi | uredi kodo]

  • namestnik poveljnika 2. bataljona (oktober 1997–1998)
  • namestnik poveljnika 1. bataljona 52. brigade Slovenske vojske (13. september 1994–oktober 1997)
    povišan v majorja (1993)
  • poveljnik odreda za hitro intervencijo, 1. specialna brigada MORiS (1992–13. september 1994)
  • poveljnik čete stalne sestave TO, 1. specialna brigada MORiS (1991–)
    povišan v stotnika (1991)
  • poveljnik izvidniške čete, 1. specialna brigada MORiS (slovenska osamosvojitvena vojna)
  • 30. razvojna skupina TO RS (februar 1991– )
    povišan v poročnika JLA (1989)
  • namestnik poveljnika voda, padalska brigada Niš (november 1982– )
  • šola za rezervne častnike pehote JLA (Bileća, 4. april 1982– )
    27 padalskih skokov

Odlikovanja in priznanja[uredi | uredi kodo]

Knjižna dela[uredi | uredi kodo]

  • Pojoči major. Ljubljana : Spes, 1998

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 »STRANKA SLOVENSKEGA NARODA (SSN)«. volitve.gov.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. septembra 2008. Pridobljeno 5. septembra 2021.
  2. ↑ Se Pojoči major skriva na Planinci?. str. 25. Novi tednik NT&RC (19.04.2001), letnik 55, številka 16. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  3. ↑ Ali H. Žerdin (5. februar 2001). Zapel in izginil. mladina.si. arhivirano 22. maja 2016 s prvotnega spletišča
  4. ↑ 4,0 4,1 »Osveščeni prebivalci se morajo opravičiti«. Dnevnik. 28. maj 2015. Pridobljeno 4. septembra 2021.
  5. ↑ »Troha zapustil bolnišnico«. 24ur.com. 25. junij 2001. Pridobljeno 5. septembra 2021.
  6. ↑ 6,0 6,1 »Bil je bos in z urejenimi nohti«. Dnevnik. 26. junij 2001. Pridobljeno 5. septembra 2021.
  7. ↑ Majorja Troho še vedno pogrešajo. str. 6. Dolenjski list (04.05.2001), letnik 52, številka 18. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  8. ↑ Dvomi in obtožbe Helsinškega monitorja. str. 2. Gorenjski Glas. 27. julij 2001. l. 54, št. 58
  9. ↑ »Ne verjamejo v ugrabitev«. Dnevnik. 17. oktober 2001. Pridobljeno 5. septembra 2021.
  10. ↑ »Troho so oprostili«. Dnevnik. 14. julij 2004. Pridobljeno 5. septembra 2021.
  11. ↑ »Troha že drugič oproščen«. Dnevnik. 7. december 2006. Pridobljeno 5. septembra 2021.
  12. ↑ »GLASOVI ZA LISTO V VOLILNIH ENOTAH - STRANKA SLOVENSKEGA NARODA (SSN)«. volitve.gov.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. novembra 2008. Pridobljeno 5. septembra 2021.
  13. ↑ »Arhivi: Soočenje nasprotij in izgubljenih živcev«. RTVSLO.si. 5. junij 2014. Pridobljeno 5. septembra 2021.
  14. ↑ »Ladislav Troha bo omilil gladovno stavko in začel piti sokove«. RTVSLO.si. 9. avgust 2014. Pridobljeno 5. septembra 2021.
  15. ↑ »Vodja kulta zanikovalcev koronavirusa. Kdo je Ladislav Troha?«. www.24ur.com. 4. september 2019. Pridobljeno 5. septembra 2021.
  16. ↑ »Zadruga Peko kooperativa Ladislava Trohe ime Peko uporabljala nezakonito«. Dnevnik. 13. november 2018. Pridobljeno 5. septembra 2021.
  17. ↑ »Protivladne protestnike na Trgu republike pričakal policijski trak«. RTVSLO.si. 27. april 2020. Pridobljeno 5. septembra 2021.
  18. ↑ »V Ljubljani nasilni protesti in spopadi s policijo, več poškodovanih«. RTVSLO.si. 5. november 2020. Pridobljeno 5. septembra 2021.
  19. ↑ »Policija pred parlamentom pridržala Ladislava Troho #foto #video«. siol.net. 1. maj 2020. Pridobljeno 5. septembra 2021.
  20. ↑ »Proticepilski protestniki vdrli v TV Slovenija«. RTVSLO.si. 3. september 2021. Pridobljeno 5. septembra 2021.
  21. ↑ »Ostre obsodbe vdora na RTV Slovenija, policija bo znova predlagala prepoved shoda«. RTVSLO.si. 4. september 2021. Pridobljeno 5. septembra 2021.
  22. ↑ “Zavestno sem kršil zakon!”. str. 14. Dolenjski list (11.06.1998), letnik 49, številka 23. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  23. ↑ Protest majorja. str. 4. Novi tednik NT&RC (09.07.1998), letnik 52, številka 27. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Ladislav Troha.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ladislav_Troha&oldid=5760749«