Labot
Labot Lavamünd | ||
---|---|---|
Trška občina | ||
| ||
46°38′30″N 14°56′30″E / 46.64167°N 14.94167°E | ||
Država | Avstrija | |
Dežela | Koroška | |
Politični okraj | Volšperk | |
Upravljanje | ||
• Župan | Herbert Hantinger | |
Površina | ||
• Skupno | 93,8 km2 | |
Nadm. višina | 348 m | |
Prebivalstvo (2024-01-01)[2] | ||
• Skupno | 2.787 | |
• Gostota | 30 preb./km2 | |
Časovni pasovi | UTC+1 (CET/CEST) | |
UTC+2 (CET/CEST) | ||
Poštna številka | 9473 | |
Omrežna skupina | 04356 | |
Avtomobilska oznaka | WO | |
Št. občine | 20909 | |
Spletna stran | www.lavamuend.at |
Labot (nemško Lavamünd) je kraj/mestece z okoli 3.000 prebivalci in občina na levem bregu Drave v spodnji Labotski dolini v bližini slovenske meje na avstrijskem Koroškem ob izlivu Labotnice v Dravo.
Občina Labot se razprostira ob slovensko - nemški jezikovni meji pod Štalensko goro na povprečni nadmorski višini 348 mnm. Območje občine meri 93,78 km² in je po popisu leta 2001 štelo 3548 prebivalcev, 2020 pa le še 2.870.
Labot je bil v preteklosti pomemben dravski splavarski pristan, ter prometno trgovsko in cerkveno središče nad izlivom Labotnice v Dravo. Gospodarski pomen kraja se je povečal po izgradnji Hidroelektrarne Labot in gorske ceste s Soboškim prelazom (Koglereck) čez Golico v Graško kotlino proti Gradcu.
V srednjem veku je bil Labot sedež prafare za območje, ki je zajemalo tudi kraje v širši Dravski dolini, v Šentandražu v Labotski dolini (Sankt Andrä) pa sedež Lavantinske škofije.
Po koncu prve svetovne vojne so 27. novembra 1918 enote generala Maistra med drugimi kraji na Koroškem zavzele tudi Labot.