LaFayette

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
LaFayette
Portret
Rojstvo6. september 1757({{padleft:1757|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[1][2][…]
Chavaniac-Lafayette[d]
Smrt20. maj 1834({{padleft:1834|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[1] (76 let) ali 19. maj 1834({{padleft:1834|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[4][2] (76 let)
former 1st arrondissement of Paris[d]
DržavljanstvoFlag of France.svg Francija
Flag of the United States (1795-1818).svg ZDA
Poklicčastnik, politik
PodpisMarquis de La Fayette Signature.svg

Marie-Joseph-Paul-Yues-Roch-Gilbert du Motier La Fayette, večkrat omenjen le kot Markiz La Fayette (1757-1834), je bil francoski vojak in politik plemiškega rodu. Sodeloval je v boju ameriških kolonij za neodvisnost. Leta 1789 je postal član narodne skupščine v Franciji, ter predložil Dekleracijo o pravicah človeka in državljana. Sodeloval je tudi v julijski revoluciji 1830, kjer je poveljeval Narodni gardi.

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v kraju Chavaniac, v Franciji, 6. septembra 1757. Njegovo rojstno ime je Marie-Joseph-Paul-Yves-Roch-Gilbert du Motier de La Fayette. Rojen v zelo premožni družini, je po izgubi očeta v sedemletni vojni v Kanadi in smrti dedka ter matere leta 1770, podedoval veliko količino denarja. Naslednje leto se je pridružil kraljevi vojski in se kasneje leta 1773 poročil s štirinajstletno Marie Adrienne Francoise de Noailles, prav tako hči premožne francoske družine.

Ameriška revolucija[uredi | uredi kodo]

Pri svojih devetnajstih letih je 1777 sam odpotoval v Ameriko. Pridružil se je vojskovanju ameriških kolonialnih sil proti Veliki Britaniji. Kljub neizkušenosti je LaFayette uspel prepričati kontinentalno vojsko, da so ga 31. julija 1777 izbrali za generala. V bitki pri Brandywinu, eni od njegovih prvih večjih bitk septebra 1777, je bil ustreljen v nogo. Za tem dogodkom sta se La Fayette in George Washington močno povezala in med njima je nastala močna prijatelska in zavezniška vez. Ta se je posebno izkazala med zimo 1777/1778 v Valley Forge, ki je bila zelo zahtevna za njune čete. V prišlem letu 1778 je La Fayette ukanil britansko vojsko in jih tako ponovno uspešno napadel. Februarja 1779 se je vrnil v Pariz, z namenom, da bi kralja Ludvika XVI zaprosil za vojaške okrepitve. Kasneje, ko se je francoskim silam pridružila še španska vojska, je La Fayette želel izvesti invazijo na Veliko Britanijo. A ker se francoska in španska mornarica nista mogli kosati z angleško, je bila ta ideja opuščena in La Fayette se je vrnil nazaj v Ameriko. Ob vrnitvi v bitko je LaFayette kot poveljnik sil v Virginji leta 1781 pomagal zadržati britanske čete poveljnika Lorda Cornwallisa v York Townu, v Virginji. Medtem, sta George Washington in francoski general Comte de Rochambeau obkolila britansko vojsko in jih prisilila v predajo, v zadnji veliki bitki ameriške revolucionarne vojne.

Francoska revolucija[uredi | uredi kodo]

Poznan kot junak dveh svetov, se je La Fayette ob ponovnem prihodu v domovino, decembra 1781 pridružil francoski vojski in sodeloval pri organizaciji pogodbe o menjavi surovin s Thomasom Jaffersonom. Ob začetku francoske revolucije leta 1787, je bil star komaj 29 let in že se je uveljavil kot vodja. 15. junija leta 1789, en dan po padcu Bastilje, je bil La Fayette imenovan za vodjo na novo postavljene Narodne Garde. Francija je bila v tem času na robu političnega in socialnega preobrata, pri čemer je La Fayette zastopal vse tri socialne razrede. Narodna skupščina, ki se je julija 1789 preimenovala v ustavodajno, je 4. avgusta 1789 na pritisk podeželja in kmečkih nemirov odpravila fevdalni sistem, 26. avgusta 1789 pa ( po ameriškem vzoru ) sprejela Dekleracijo o človekovih in državljanskih pravicah (Déclaration des droits de l'homme et du citoyen), ki jo je zasnoval La Fayette. V njej so bila navedena temeljna načela nove in bolj pravične družbene uredtve. Dekleracija je zastopala enakost med ljudmi, osebno svobodo in svobodo mišljenja, pravno varnost, pravico do odpora proti nasilju in varovanje zasebne lastnine. Ta načela so razglasili za temeljne družbene vrednote in se zavzeli za njihovo dosledno spoštovanje. Kot povelnik pariške Narodne Garde je bil leta 1789 dolžan poskrbeti za varnost kraljeve družine, ob izbruhu nasilja med prebivalci. Dve leti kasneje je ukazal Narodni Gardi napad na republikansko drhal v Champ de Mars, pri katerem je bilo ubitih petdeset ljudi. Ta incident je porušil spoštovanje in vpliv, ki ga je La Fayette imel med radikalnimi Jakobinci. Leta 1972 je bil La Fayette del navadne fransocke vojske, vendar je bil pozvan, s strani vlade, na pomoč pri ukrepanju proti radikalnim političnim klubom. Tekom revolucije, je načrtoval uporabo svoje vojske za obrambo kraljeve družine in boj za monarhijo. Njegova zadnja poteza je bil nauspešen poskus združitve vojske in napad na Pariz, po dramatičnem 10. avgustu leta 1972. Takrat ga je francoska vlada razglasila za izdajalca, zanj pa je bila revolucija že prej izgubljena. Koncem avgusta istega leta, je La Fayette zapustil takratno francosko ozemlje in se predal pruskim in avstrijskim silam. Avstrijske sile so ga držale v priporu do leta 1797. Tega leta se je vrnil v Francijo in služil po-napoleonovi nacionalni vladi. Po padcu Charlesa X, med julijsko revolucijo leta 1830, je bil La Fayettu ponuden položaj diktatorja, vendar je funkcijo dobil Louis-Philippe, La Fayette pa je obnovil svojo funkcijo povelnika Narodne Garde.

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

Cvirn, J., Studen, A. 2010. Zgodovina 3: učbenik za tretji letnik gimnazije. Ljubljana: DZS.

Déclaration des droits de l'homme et du citoyen: [internet]. [citirano 22.01.2018]. Dostopno na naslovu: https://fr.wikipedia.org/wiki/Déclaration_des_droits_de_l%27homme_et_du_citoyen_de_1789

Marquis de Lafayette: biography. [internet]. [citirano 22.01.2018]. Dostopno na naslovu: https://fr.wikipedia.org/wiki/Gilbert_du_Motier_de_La_Fayette

Marquis de Lafayette: [internet]. [citirano 30.11.2017]. Dostopno na naslovu: http://https://en.wikipedia.org/wiki/Gilbert_du_Motier,_Marquis_de_Lafayette

Marquis de Lafayette: [internet]. [citirano 30.11.2017]. Dostopno na naslovu: http://http://www.history.com/news/10-things-you-may-not-know-about-the-marquis-de-lafayette

Pavao, J. The Marquis de Lafayette.[internet]. [citirano 30.11.2017]. Dostopno na naslovu: http://https://www.revolutionary-war.net/marquis-de-lafayette.html

Ogrizek, M. 2004. Slovenski veliki leksikon h - o. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Sklici[uredi | uredi kodo]