Socialistična republika Slovenija
| Socialistična republika Slovenija Socialistična republika Slovenija | |||||
| Republika Socialistične federativne republike Jugoslavije | |||||
| |||||
| |||||
 | |||||
| Glavno mesto | Ljubljana | ||||
| Uradni jezik | slovenščina (italijanščina in madžarščina na obmejnih področjih) | ||||
| Ustanovitev V Socialistična federativna republika Jugoslavija: - od - do | 19. februar 1944 31. januar 1946 25. junij 1991 | ||||
| Površina - skupaj - voda | Vrstni red: 5. v SFRJ 20.246 km² 0,6 % | ||||
| Prebivalstvo - skupaj - Gostota | Vrstni red: 5. v SFRJ 1.913.355 94,5/km² | ||||
| Valuta | jugoslovanski dinar (dinar) | ||||
| Časovni pas | UTC + 1 | ||||
.svg){kind=small}
.svg){kind=small}
.svg)
Socialistična republika Slovenija je bila ena od šestih konstitutivnih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije. Obsegala je ozemlje današnje Republike Slovenije; na zahodu je mejila na Italijo, na severu na Avstrijo, na severovzhodu na Madžarsko, ter na jugu in vzhodu na SR Hrvaško v okviru SFRJ. SR Slovenija je bila gospodarsko najbolj razvit del SFRJ. 8. marca 1990 se je preimenovala v Republiko Slovenijo.[1]
Ime
[uredi | uredi kodo]Republika se je najprej uradno imenovala Federativna Slovenija do 20. februarja 1946, ko se je preimenovala v Ljudsko republiko Slovenijo. To ime je obdržala do 9. aprila 1963, ko se je ponovno preimenovala, tokrat v Socialistično republiko Slovenijo.[2] 8. marca 1990 je Socialistična republika Slovenija iz svojega imena odstranila predpono »Socialistična« in postala Republika Slovenija, čeprav je ostala sestavna država Socialistične federativne republike Jugoslavije do 25. junija 1991, ko je sprejela prve akte neodvisnosti.[3]
Politično vodstvo
[uredi | uredi kodo]Sekretarji Centralnega komiteja Komunistične partije (vodja stranke)
[uredi | uredi kodo]| Začetek mandata | Konec mandata | nosilec funkcije | Datumi življenja |
|---|---|---|---|
| 1943 | 1946 | Franc Leskošek | 1897–1983 |
| 1946 | 1948 | Edvard Kardelj | 1910–1979 |
| 1948 | 1966 | Miha Marinko | 1900–1983 |
| 1966 | 1968 | Albert Jakopič | 1914–1996 |
| Marec 1969 | April 1982 | France Popit | 1921–2013 |
| April 1982 | Maj 1986 | Andrej Marinc | 1930–2025 |
| Maj 1986 | December 1989 | Milan Kučan | * 1941 |
| December 1989 | Februar 1990 | Ciril Ribičič | * 1947 |
Predsednik
[uredi | uredi kodo]Do leta 1945 je bil njegov uradni naziv predsednik Osvobodilne fronte, od leta 1945 do 1953 predsednik predsedstva Ljudske skupščine, od leta 1953 do 1974 predsednik Ljudske skupščine in od leta 1974 do 1990 ponovno predsednik predsedstva Ljudske skupščine.
| Začetek mandata | Konec mandata | nosilec funkcije | Datumi življenja |
|---|---|---|---|
| 3. oktober 1943 | 30. januar 1953 | Josip Vidmar | 1895–1992 |
| 30. januar 1953 | 16. december 1953 | Ferdo Kozak | 1894–1957 |
| 16. december 1953 | 9. junij 1962 | Miha Marinko | 1900–1983 |
| 9. junij 1962 | 25. junij 1963 | Vida Tomšič | 1913–1998 |
| 1963 | 1967 | Ivan Maček | 1908–1993 |
| 1967 | Maj 1979 | Sergej Kraigher | 1914–2001 |
| Maj 1979 | 7. maj 1983 | Viktor Avbelj | 1914–1993 |
| 7. maj 1983 | Maj 1988 | France Popit | 1921–2013 |
| Maj 1988 | 10. maj 1990 | Janez Stanovnik | 1922–2020 |
Premier
[uredi | uredi kodo]Uradni naziv predsednika vlade je bil od leta 1945 do 1953 predsednik vlade in od leta 1953 do 1990 predsednik izvršnega sveta.
| Začetek mandata | Konec mandata | nosilec funkcije | Datumi življenja |
|---|---|---|---|
| 5. maj 1945 | Juni 1946 | Boris Kidrič | 1912–1953 |
| Juni 1946 | 15. december 1953 | Miha Marinko | 1900–1983 |
| 15. december 1953 | 25. junij 1962 | Boris Kraigher | 1914–1967 |
| 25. junij 1962 | April 1965 | Viktor Avbelj | 1914–1993 |
| April 1965 | Maj 1967 | Janko Smole | 1921–2010 |
| Maj 1967 | 27. november 1972 | Stane Kavčič | 1919–1987 |
| 27. november 1972 | Maj 1978 | Andrej Marinc | 1930–2025 |
| Maj 1978 | Julij 1980 | Anton Vratuša | 1915–2017 |
| Julij 1980 | 23. Maj 1984 | Janez Zemljarič | 1928–2022 |
| 23. maj 1984 | 16. Maj 1990 | Dušan Šinigoj | 1933–2024 |
Gospodarstvo
[uredi | uredi kodo]Gospodarstvo Socialistične republike Slovenije je bilo najbolj razvito v Jugoslaviji in je bilo na prvem mestu po zaposlenosti, izobrazbi, potrošniških dobrinah in dohodkih. Med letoma 1952 in 1979 se je dohodek na prebivalca povečeval za 6,5 % letno in je presegel Italijo, od katere je leta 1952 predstavljal približno 62 %. Leta 1979 je Slovenija presegla Italijo za 5 %, preden je med krizo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja upadla.
| Leto | Slovenija | Italija |
|---|---|---|
| 1952 | 3934$ | 6371$ |
| 1964 | 9624$ | 11934$ |
| 1979 | 21367$ | 20275$ |
| 1989 | 19837$ | 25454$ |
Neodvisnost
[uredi | uredi kodo]Septembra 1989 je Skupščina Socialistične republike Slovenije sprejela številne ustavne spremembe, ki so v državo uvedle parlamentarno demokracijo. Istega leta je akcija Sever združila opozicijo in demokratizirala komunistično tvorbo v Sloveniji kot prva obrambna akcija proti napadom Miloševićevih podpornikov, kar je vodilo do slovenščine.
Beseda »socialistična« je bila 7. marca 1990 odstranjena iz imena takratne države. Socialistična infrastruktura je bila v veliki meri razpuščena. Prve odprte demokratične volitve so bile 8. aprila 1990. Na parlamentarnih volitvah je zmagala opozicija, znana kot koalicija DEMOS, ki jo je vodil disident Jože Pučnik. Hkrati je bil za predsednika republike izvoljen Milan Kučan, nekdanji predsednik Zveze komunistov Slovenije (ZKS). Demokratično izvoljeni parlament je za predsednika vlade imenoval voditelja krščanskih demokratov Lojzeta Peterleta, kar je dejansko končalo 45-letno vladavino komunistične partije. V tem obdobju je Slovenija ohranila svojo staro zastavo in grb ter večino prejšnjih simbolov, saj je čakala na nastanek novih simbolov, ki bi se pojavili po osamosvojitvi. Staro državno himno, Naprej zastava slave, je marca 1990 že nadomestila Zdravljica.
23. decembra 1990 je bil v Sloveniji referendum o neodvisnosti, na katerem je 94,8 % volivcev (88,5 % celotnega volilnega telesa) glasovalo za ločitev Slovenije od Jugoslavije. 25. junija 1991 je skupščina sprejela zakone o slovenski neodvisnosti; Slovenijo je takoj priznala prav tako razglašena Hrvaška, katero je priznala tudi Slovenija. Po kratki desetdnevni vojni je slovenska vojska zagotovila neodvisnost; do konca leta pa je slovensko neodvisnost priznala širša mednarodna skupnost.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Potrč, Miran (8. marec 1990). »Odlok o razglasitvi ustavnih amandmajev k ustave Republike Slovenije« (PDF). Uradni list Republike Slovenije. Zv. 47, št. 8. ISSN 0350-4964.
- ↑ Kopač, Janez (2001). »Ustava Socialistične republike Slovenije z dne 9. aprila 1963«. Arhivi. XXIV (1): 1.
- ↑ Potrč, Miran (8. marec 1990). »Odlok o razglasitvi ustavnih amandmajev k ustave Republike Slovenije« (PDF). Uradni list Republike Slovenije [Official Gazette of the Republic of Slovenia]. 47 (8). ISSN 0350-4964.
- ↑ Graf BDP na prebivalca, Our World in Data
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Ustava Socialistične republike Slovenije - besedilo ustave z dne 28. februarja 1974
 | Ta zgodovinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |