László Krasznahorkai
László Krasznahorkai | |
|---|---|
| Rojstvo | 5. januar 1954[1][2][…] (72 let) Gyula[1][2][…] |
| Poklic | romanopisec, scenarist |
| Jezik | madžarščina, nemščina |
| Narodnost | |
| Državljanstvo | |
| Alma mater | |
| Obdobje | 1985–sedanjost |
| Žanr | romani, kratke zgodbe, scenariji |
| Literarno gibanje | postmodernizem |
| Pomembnejše nagrade | mednarodna bookerjeva nagrada Kossuthova nagrada Nobelova nagrada za književnost (2025) |
| Zakonci |
|
| Otroci | 3 (Kata, Ágnes in Emma)[5] |
| Spletno mesto | |
| krasznahorkai | |
László Krasznahorkai (madžarsko: [ˈlaːsloː ˈkrɒsnɒhorkɒi]), madžarski romanopisec in scenarist, Nobelov nagrajenec; * 5. januar 1954, Gyula, Békés, Madžarska.
Poznan je po svojih zapletenih distopičnih romanih, ki jih opisujejo kot postmodernistične.[6] Svoj romaneskni prvenec Satanov tango je izdal leta 1985. Roman je desetletja pozneje, leta 2013, osvojil nagrado za najboljši prevedeni roman v angleškem jeziku. Leta 2015 je Krasznahorkai postal tudi prvi madžarski pisatelj, ki je osvojil mednarodno bookerjevo nagrado.[7] V slovenščino sta prevedena njegova romana Satanov tango in Vojna in vojna ter kratka proza Svet gre naprej.[8] Leta 2014 je prejel nagrado vilenica in leta 2023 gostoval v Sloveniji v okviru festivala Fabula.[7]
9. oktobra 2025 so ga nagradili z Nobelovo nagrado za književnost »za njegovo prepričljivo in vizionarsko delo, ki sredi apokaliptičnega strahu ponovno potrjuje moč umetnosti«.[9][10][7]
Dela
[uredi | uredi kodo]Romani
[uredi | uredi kodo]- 1985: Sátántangó, v slovenskem prevodu Satanov tango
- 1989: Az ellenállás melankóliája
- 1992: Az urgai fogoly
- 1999: Háború és háború, v slovenskem prevodu Vojna in vojna
- 2004: Rombolás és bánat az Ég alatt
- 2008: Seiobo járt odalent
- 2016: Báró Wenckheim hazatér
- 2021: Herscht 07769
- 2024: Zsömle odavan
Novele
[uredi | uredi kodo]- 2003: Északról hegy, Délről tó, Nyugatról utak, Keletről folyó
- 2009: Az utolsó farkas
- 2010: Állatvanbent
- 2018: Aprómunka egy palotaért
- 2019: Mindig Homérosznak
Zbirke kratkih zgodb
[uredi | uredi kodo]- 1986: Kegyelmi viszonyok
- 2013: Megy a világ, v slovenskem prevodu Svet gre naprej
Posamezne kratke zgodbe
[uredi | uredi kodo]- 1984: El Bogdanovichtól
- 1986: Az utolsó hajó
- 1998: Megjött Ézsaiás
- 1999: Néma a süketnek
- 2010: Számla: Palma Vecchiónak, Velencébe
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 Digital Literary Academy — 1998.
- 1 2 László KrasznahorkaiFacts
- ↑ LIBRIS — Kraljevska knjižnica Švedske, 2012.
- 1 2 Krasznahorkai biography (official website) Arhivirano 2015-02-14 na Wayback Machine. (Retrieved 9 August 2012).
- 1 2 »Krasznahorkai, Laszlo 1954–«. Contemporary Authors, New Revision Series. Zv. 158. 2007. Pridobljeno 16. septembra 2012.
- ↑ Wood, James (4. julij 2011). »Madness and Civilization: The very strange fictions of László Krasznahorkai«. The New Yorker. Zv. 87, št. 19. str. 71–75.
- 1 2 3 »Nobelovo nagrado prejme madžarski pisatelj László Krasznahorkai«. www.rtvslo.si. 9. oktober 2025. Pridobljeno 9. oktobra 2025.
- ↑ »Nobelov lavreat: V življenju sem želel napisati le eno knjigo«. www.delo.si. 9. oktober 2025. Pridobljeno 9. oktobra 2025.
- ↑ »Hungarian author László Krasznahorkai wins Nobel Prize for Literature«. www.bbc.com (v britanski angleščini). 9. oktober 2025. Pridobljeno 9. oktobra 2025.
- ↑ Marshall, Alex (9. oktober 2025). »Laszlo Krasznahorkai Is Awarded Nobel Prize in Literature«. The New York Times.