Kurunta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kurunta
Kralj Hetitov
Vladanje okoli 1209 pr. n. št.
(?) (kratka kronologija)
Predhodnik Tudhalija IV.
Naslednik Arnuvanda III.
Rojstvo 13. stoletje pr. n. št.
Smrt 13. stoletje pr. n. št.
Oče Muvatali II.
Veroizpoved hetitsko mnogoboštvo

Kurunta (klinopisno 𒀭𒆗 dLAMMA, luvijsko Kurunta, hetitsko Ulmi-Teššup ali Ulmi-Tešub)[1] je bil kralj Hetitskega imperija (Novo kraljestvo), ki je vladal v 13. stoletju pr. n. št. Bil je sin Muvatalija II. in bratranec Tudhalije IV.

Ime[uredi | uredi kodo]

Ime je dobil po anatolskem zaščitniškem božanstvu, v pozni bronasti dobi pogosto povezanim s samci divjih živali.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Med glavne vire o Kuruntovem življenju spadata dva sporazuma med Hatušo in Tarhuntašo, omenjena v tako imenovanem Tatavalavovem pismu, številni pečati in skalni napisi.

Muvatali II. je Kuruntovo vzgojo prepustil svojemu bratu Hatušiliju III. na njegovem dvoru. Hatušilijev sin Tudhalija v svojem sporazumu s Kurunto omenja, da so se med njima spletle trdne prijateljske vezi.

Pomemben dogodek v Muvatalijevem vladanju, ki je verjetno močno vplival na Kuruntovo kasnejše življenje, je bila selitev hetitskega dvora v Tarhuntašo v južni osrednji Anatoliji.

V bojih za prestol med Muršilijem III. in Hatušilijem III. je Kurunta stopil na Hatušilijevo stran in bil zato bogato nagrajen: Hatušili ga je po prihodu na prestol imenoval za vazalnega kralja Tarhuntaše, nekdanje prestolnice njegovega očeta. V tem sporazumu se omenja kot Ulmi-Tešub. Na večini tarhuntaškega ozemlja so takrat vladali lukanski (likijski) osvajalci s podporo iz Ahijave (Ahaja). Tarhunta se je zato med vladanjam Hatušilija III. ukvarjal predvsem s postopnim osvajanjem izgubljenega ozemlja.

Na bronasti tablici, odkriti v Hatuši, je sporazum med Hatušilijem IV. in Kurunto o ponovni podelitvi suverenost nad Tarhuntašo. V času podpisa sporazuma je Turhunta še vedno aktivno osvajal zahodno Anatolijo in pričakovano osvojil Parho (Perga v Pamfiliji). Sporazum je zelo pomemben za sodobne zgodovinarje, ker rešuje številne nesporazume v zvezi z anatolsko geografijo bronaste dobe. Sporazum kot tak je odlično ohranjen in spada med redke in dragocene starine.

Zgleda, da Kurunta ni bil zadovoljen s svojim vazalnim položajem in se je v nekem trenutku začel naslavljati z 'veliki kralj'. Kot kak je omenjen na svojih pečatih in skalnem napisu v Hatipu na obrobju Konye. Pečate so odkrili v sami Hatuši, bronasta tablica s sporazumom pa je bila namerno zakopana pod tlakovano ploščadjo v bližini južnih Sfinginih vrat.

Na splošno velja, da je Kurunta uzurpiral prestol Tudhalije IV. ali njegovega naslednika Arnuvande III., vendar mnenja o tem niso enotna. Domnevalo se je tudi, da je Kurunta preprosto razglasil svojo neodvisnost od hetitskih velikih kraljev in da je bila Tarhuntaša vsaj nekaj časa sposobna braniti svojo neodvisnost.

Hieroglifski luvijski napis na zidu južne hatuške nekropole omenja napad Šupiluliume II., sina Tudhalije IV., na Tarhuntašo. V tem času je v Tarhuntaši vladal kralj Hartapu, sin velikega kralja Muršilija III. in zato Kuruntov nečak.[2]

Družina[uredi | uredi kodo]

Družinsko drevo
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Tudhalija I.
 
Nikalmati
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Arnuvanda I.
 
Ašmunikal
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Tudhalija II.
 
Daduhepa
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Tudhalija III.
 
 
Šupiluliuma I.
 
1. Hinti
 
2. Malnigal
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Zida
 
Telipinu
 
Pijašili
 
Zananza
 
Arnuvanda II.
 
Muršili II.
 
1. Gašulavija
 
2. Danuhepa
 
 
Šativaza
 
Šativaza
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
{{{ }}}
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Halpa-šulupi
 
 
 
Muvatali II.
 
 
Mašana-uzi
 
Mašturi
 
 
Hatušili III.
 
Puduhepa
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Urhi-Tešub
 
Kurunta
 
Ramzes II.
 
Šauškanu
 
Tudhalija IV.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Arnuvanda III.
 
Šupiluliuma II.

Ulmi-Tešub in Kurunta[uredi | uredi kodo]

Med zgodovinarji je bilo veliko razprav o tem, ali sta bila Ulmi-Tešub in Kurunta ista oseba. Primerjava Ulmi-Tešubovega in Kuruntovega sporazuma s Tudhalijo je nekatere zgodovinarje privedla do sklepa, da sta bila ista oseba. Tisti, ki temu oporekajo, omenjajo, da sporazum med Tudhalijo in Kurunto omenja, da je v prejšnjem sporazumu Hatušili zahteval od Kurunte, da se poroči z žensko po izbiri kraljice Puduhepe. Tudhalija je kasneje to zahtevo preklical. Te zahteve v Ulmi-Tešubovem sporazumu ni, četudi začetek pogodbe manjka.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Bryce, Trevor. The Kingdom of the Hittites, 2005. str. 270-271.
  2. Trevor Bryce. The World of the Neo-Hittite Kingdoms: A Political and Military History. Oxford, New York 2012, str. 21 f., 29, 145.
Kurunta
Rojen: ni znano Umrl: ni znano
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Tudhalija IV.
Kralj Hetitskega kraljestva
okoli 1209 pr. n. št.
Naslednik: 
Tudhalija IV.