Kultura Hongshan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Karta Srednje neolitskih kultur na Kitajskem. Kultura Hongshan je #1 na karti
Žadasti zmaj v obliki C, kultura Hongshan

Kultura Hongshan (enostavno kitajsko: 红山文化; tradicionalno kitajsko: 紅山文化; pinyin: Hóngshān wénhuà) je bila neolitska kultura v severovzhodni Kitajski. Hongshan mesta so našli na območju, ki se razteza od Notranje Mongolije so Liaoninga in datira okoli 4700 do 2900 pr. n. št. [1] Kultura je imenovana po Hongshanhou (enostavno kitajsko: 红山後; tradicionalno kitajsko: 紅山後; pinyin: Hóngshānhòu), mestu v okrožju Hongshan, Chifeng. Hongshanhou je odkril japonski arheolog Torii Ryūzō leta 1908 in sta ga intenzivno izkopavala leta 1935 Kōsaku Hamada in Mizuno Seiichi. [2]

Zgodovinski kontekst[uredi | uredi kodo]

V severni Kitajski, je kultura Hongshan nasledila kulturo Xinglongwa (6200-5400 pr. n. št.), kulturo Xinle (5300-4800 pr. n. št.) in kulturo Zhaobaogou, ki je bila sodobnik s Xinle in nekoliko pozneje.

Kultura Yangshao je živela na večjem območju in je bila sodobnik kulture Hongshan (glej karto). Ti dve kulturi sta bili v interakciji druga z drugo.

Artefakti[uredi | uredi kodo]

Poslikan cilindričen keramičen vrč, kultura Hongshan (c. 4700-2900 pr. n. št.), Liaoning, 1988. Kitajski narodni muzej, Peking

Hongshan grobni artefakti obsegajo nekatere od prej znane primere izdelkov iz žada. Kultura Hongshan je znana po svojih žadastih prašičjih zmajih in zarodkih zmajev. Glinene figurice, vključno figurice nosečnic, so se pokazale v vseh Hongshan najdiščih. Izkopali so tudi male bakrene obroče. [3]

Religija[uredi | uredi kodo]

Arheološko najdišče Niuheliang je edinstven obredni kompleks povezan s kulturo Hongshan.

Raziskovalci so odkrili podzemni tempeljski kompleks, ki je obsegal oltar in tudi gomilo v Niuheliang. Tempelj je bil zgrajen iz kamnite platforme, s poslikanimi stenami. Arheologi so mu dali ime Tempelj Boginj zaradi odkritja glinene ženske glave z žadastimi vstavljenimi očmi. Podzemna struktura je bila 1 m globoko. [4]

V notranjosti Templja Boginje so bile glinene figure tako velike kot trikratnih velikosti resničnih ljudi. Silno velike figure so morebiti božanstva, ampak za religijo ne odražajo v nobeni drugi kitajski kulturi. [5]

Obstoj kompleksnih trgovskih mrež in monumentalne arhitekture (kot so piramide in Tempelj boginje), kažejo na obstoj "poglavarja"[6], v teh prazgodovinskih skupnostih. V templju je bila odkrita tudi poslikana lončenina. V bližini so odkrili več kot 60 grobnic, vse zgrajene iz kamna in kamnite gomile, pogosto z vključenimi žadastimi artefakti. [7]

Gomile so odkrili na vrhu dveh sosednjih hribov, bodisi z okroglimi ali kvadratnimi stopničastimi grobnicami, narejenimi iz nasekanega apnenca. V notranjosti so bili pokopani kipi zmajev in želv.

Menijo, da so versko žrtvovanje verjetno izvajali tudi v kulturi Hongshan.

Feng shui[uredi | uredi kodo]

Tako kot dokazi najdeni pri zgodnji kulturi Yangshao, tudi lokacije kulture Hongshan kažejo zgodnjo prisotnost feng shui. Prisotnost obeh, okrogle in kvadratne oblike obrednih centrov kulture Hongshan kažejo zgodnjo prisotnost gaitian kosmografije ("okrogla nebesa, kvadrat zemlja"). [8]

Zgodnji feng shui se opira na astronomijo, ki išče povezavo med človekom in vesoljem. [9]

Razvoj kitajske civilizacije[uredi | uredi kodo]

Nekateri kitajski arheologi kot Guo Da-shun gleda kulturo Hongshan kot pomembno fazo zgodnje kitajske civilizacije. Zgodovinski jezikoslovec Robert Blench izpodbija to stališče, ko trdi, da ni dokazov, da bi bila ta regija Sinitic-govoreča v tem obdobju in da je veliko bolj verjetno, da bi regija bila poseljena z ne-kitajskimi govorci. [10] Ne glede na jezikovno afiniteto starodavnih prebivalcev za kulturo Hongshan verjamejo, da je lahko vplivala na razvoj zgodnje kitajske civilizacije. Prav tako je prispevala k razvoju naselij v starodavni Koreji, kot pravi Keith Pratt. [11]

Genetika[uredi | uredi kodo]

Za predstavnike kulture Hongshan iz najdišča Niuheliang (6500-5000 pred našim štetjem), so ugotovili 3 različne Y-kromosome podrazreda haplotipov. N1 (xN1a, N1c), C in O3a (O3a3). [12][13]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. [1] Timeline posted by National Gallery of Art, Washington, DC.
  2. Hamada, Kosaku and Mizuno Seiichi. "Chifeng Hongshanhou," Archaeologia Orientalis, ser. A, No. 6. Far-Eastern Archaeology Society of Japan, (1938).
  3. Hongshan Culture - The Jade Trade
  4. Sites of Hongshan Culture: The Niuheliang Archaeological Site, the Hongshanhou Archaeological Site, and Weijiawopu Archaeological Site unesco.org
  5. [2] Article by National Gallery of Art, Washington, DC.
  6. [3] University of Pittsburgh, Pennsylvania: Regional Lifeways and Cultural Remains in the Northern Corridor: Chifeng International Collaborative Archaeological Research Project. Cited references: Drennan 1995; and Earle 1987, 1997.
  7. [4] Exhibition Brochure, National Gallery of Art, Washington, DC.
  8. [5] Sarah M. Nelson, Rachel A. Matson, Rachel M. Roberts, Chris Rock and Robert E. Stencel: Archaeoastronomical Evidence for Wuism at the Hongshan Site of Niuheliang, 2006.
  9. Sun, X. (2000) Crossing the Boundaries between Heaven and Man: Astronomy in Ancient China. In H. Selin (ed.), Astronomy Across Cultures: The History of Non-Western Astronomy. 423-454. Kluwer Academic.
  10. [6] Roger Blench(2004), Stratification in the peopling of China: how far does the linguistic evidence match genetics and archaeology? p.9
  11. [7] Keith Pratt(2006), Everlasting Flower, p.30.
  12. Y Chromosome analysis of prehistoric human populations in the West Liao River Valley, Northeast China
  13. Geographic locations and the Y-chromosome haplogroup distribution of prehistoric populations in this study
  • Allan, Sarah (ed), The Formation of Chinese Civilization: An Archaeological Perspective, ISBN 0-300-09382-9
  • Kwang-chih Chang, The Archaeology of Ancient China, ISBN 0-300-03784-8
  • Nelson, Sarah Milledge (ed), The Archaeology of Northeast China: Beyond the Great Wall, ISBN 0-415-11755-0

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]