Krka, Avstrija (kraj)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
46°52′31″N 14°17′20″E / 46.8753°S 14.2889°V / 46.8753; 14.2889
Krka
Gurk
Coat of arms of Gurk
Coat of arms of Gurk
Krka se nahaja v Avstrija
Krka
Krka
Upravna delitev in vodenje
Država  Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Šentvid ob Glini
Župan Siegfried Wuzella
Geografske značilnosti
Površina 39,67 km²
Nadmorska višina 662 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 1.202 (1 januar 2020)[1]
 - Gostota 30 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Poštna številka 9342
Območna številka 04266
Spletna stran www.gurk.at
Lega občine Krka v okraju Šentvid ob Glini
Krka, bazilika
Sončna ura na baziliki

Krka (nemško Gurk) je kraj na avstrijskem Koroškem v okrožju Šentvid ob reki Glini (Sankt Veit an der Glan) in ima 1249 prebivalcev (stanje 1. januar 2013). Skozenj teče reka Krka. Kraj je znan po baziliki svete Eme Krške (Heilige Hemma von Gurk).

Geografija[uredi | uredi kodo]

Trg Krka je obdan s travniki, ki se nadaljujejo v gorski gozd in je središče malo naseljene doline Krke (Gurktal).

Občina je razdeljena na tri katastrske občine (Pisveg, Gruska, Gurk) z 22 naselji (v oklepajih je število prebivalcev 31. oktobra 2011)[2]:

  • Vesca (Dörfl) (16)
  • Föbing (6)
  • Finsterdorf (9)
  • Gassarest (9)
  • Glanz (0)
  • Gruska (24)
  • Krka (Gurk) (869)
  • Gwadnitz (39)
  • Pasja vas (Hundsdorf) (21)
  • Kreuzberg (9)
  • Krön (10)
  • Masternitzen (5)
  • Niederdorf (15)
  • Pisveg (Pisweg) (104)
  • Ranitz (20)
  • Reichenhaus (44)
  • Straža (Straßa) (16)
  • Sutsch (11)
  • Zabersdorf (18)
  • Zedl (9)
  • Zedroß (9)
  • Selče (Zeltschach) (10)

Sosednje občine[uredi | uredi kodo]

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Po popisu 2001 je imela Krka 1311 prebivalcev, 99,0 % je imelo avstrijsko državljanstvo. 94,6 % prebivalstva je rimskokatoliške veroizpovedi, 1,5 % je protestantske vere, 3,5 % ni vernih.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Današnje občinsko območje je bilo poseljeno že pred približno 2000 leti, vendar ni imelo posebnega pomena vse do priključitve Koroške Bavarski. Najstarejši dokument iz leta 831 omenja reko, salzburški grad Krka (Hof Gurk) pa je bil omenjen leta 864. Leta 898 je cesar Arnulf Koroški daroval Hemi Zwentibold velik del doline Krke, tudi kmečko posestvo Gurk, za katero domnevajo, da je danes Lieding (občina Straßburg).

Leta 975 je cesar Oton II., cesar Svetega rimskega cesarstva, dodelil pravico za ustanovitev samostana benediktink v Liedingu. Ustanovila ga je grofica Ema Krška 1043–1045 in zgradila tudi baziliko. Nekaj let po njeni smrti je bil samostan ukinjen, na njegovem mestu pa ustanovljena Krška škofija. Krka je bila do leta 1787 sedež škofije, danes je njen sedež v Celovcu.

Krka je dobila trške pravice v 13. stoletju, vendar vse do 18. stoletja to ni bila v pravem pomenu, saj ni imela niti grba niti pečata.

25. junija 1988 je cerkev obiskal Janez Pavel II. in molil v kripti na grobu svete Eme. Prvi obisk papeža v zgodovini Koroške je bil tudi medijski dogodek in je privabil več tisoč ljudi.

Krko je leta 1998 priznal Svet Evrope kot "evropsko občino".

Bazilika[uredi | uredi kodo]

Nekdanja samostanska cerkev in bazilika, zdaj župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, je bila zgrajena med letoma 1140 in 1200. Je romanska bazilika s tremi vzdolžnimi ladjami, oratorijem, prečno ladjo in tremi apsidami. Pod cerkvijo je kripta s 100 stebri. Dva mogočna zvonika s čebulastima kapama oklepata obokano preddverje, okrašeno s freskami. Gotsko obokana cerkvena notranjščina je bogato poslikana.

Pobrateni mesti[uredi | uredi kodo]


Sklici[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]