Krizogon Oglejski

Sveti Krizogon Oglejski
mučenec
Rojstvo	3. stoletje Rim
Smrt	303 Oglej
Čaščenje	Rimskokatoliška cerkev, Pravoslavne Cerkve
Romarsko središče	Rim
God	24. november (RKC) 22. december (PC)
Atributi	tunika, plašč, križ

Sveti Krizogon Oglejski, svetnik, mučenec, * neznano, † ok. 303, Oglej

Krizogonovo ime v stari grščini, Χρυσόγονος, Chrysógonos, je zloženka starogrških χρῡσός, khrūsós, dob. »zlati, zlato, nekaj dragocenega ali dragega« in γέννησις, génnēsis, dob. »rojstvo«. Prenesen pomen njegovega imena je 'dragoceno rojstvo'. Pri ostalih narodih je znan pod drugačnimi imeni, npr. kot 'Krševan' na Hrvaškem.

Po legendi je bil Krizogon sprva uradnik vikarja Urbina ter krščanski učitelj sv. Anastazije Sirmijske, hčerke bogatega Rimljana Pretestata. Med Dioklecijanovim preganjanjem (303–311 n. št.) je bil zaprt v ječi v Rimu, Anastaziji pa je pisal pisma. Po navedbah opisa mučeništva sv. Anastazije je bil zaprt pri ječarju Rufinu, ki ga je Krizogon spreobrnil, njega pa opisuje kot zelo krščanskega moža. V drugi različici legende je Krizogona, potem ko je bil po cesarjevem naročilu poslan v Oglej, Anastazija spremljala osebno. Tam je bil obsojen na smrt in obglavljen, saj je zavrnil ponudbo konzula in prefekta, če bi se spreobrnil; zatem pa je bil vržen v morje. Naplavljeno truplo je našel starejši duhovnik Zoilo, ki ga je pokopal. Po drugi različici legende se je Krizogon prikazal Zoilu živ na obali, njegova glava pa je bila vrasla v telo, zatem pa se je povzpel v nebo. Po smrti so relikvije prišle iz Ogleja v Verono, truplo pa v Zadar.

Krizogon je na mestu oglejskega škofa verjetno nasledil Hilarija Oglejskega in se pojavlja tako v Series patriarcharum Aquileiensium kot v Chronicon Venetum, a se v slednjem pojavljata dva Krizogona, prvi, konstantinopelski, in drugi, ki je dalmatinski. Prvi naj bi bil oglejski škof deset let, drugi pa dvajset let. Po drugih izročilih sv. Krizogon ni bil oglejski škof. Zgodovinskost oglejskega mučenca potrjuje ohranjen sarkofag iz 4. stoletja n. št. iz Škocjana ob Soči z napisom BEATISSIMO | MARTYRI | CHRYSOGONO in je podoben sarkofagu zgodnjekrščanskega učitelja Prota.

Po izročilu legende se smrt datira na 23. november, Rimskokatoliška cerkev njegov god praznuje 24. novembra na obletnico posvetitve cerkve v Rimu. Pravoslavne Cerkve njegov god praznujejo 22. decembra sočasno z Anastazijo Sirmijsko. Grška katoliška cerkev njegov god praznuje 16. maja. V martirologiju Martyrologium Hieronymianum je povezan z dvemi različnimi datumi, 31. majem in 24. novembrom. S sv. Zoilom je zavetnik Zadra. Kot svetnik je pogosto upodobljen v vlogi vojaka, občasno z brado, njegovi svetniški atributi pa so tunika, plašč in križ oziroma meč, na morebitnem ščitu ima oznako IHS. Večkrat je upodobljen s sv. Anastazijo Sirmijsko. V Sloveniji mu je posvečena župnijska cerkev v Hrušici, v tujini pa cerkev v Zadru ter cerkev v Trastaveru, predelu Rima, ki je datirana v 4. stoletje kmalu po začetku češčenja sv. Krizogona v Ogleju, vendar ni jasno, po katerem Krizogonu je cerkev poimenovana. Pogosto je upodobljen v starejših krščanskih severnoitalijanskih svetiščih, zlasti v Raveni, kjer je upodobljen skupaj s sv. Kancijem, Kancijanom in Kancijanilo na mozaiku iz leta 560 n. št. V oglejski baziliki je Krizogon upodobljen tako v apsidi (1031) kot v kripti, obe pa imata škofovske pripise. Status svetnika mu je uradno verjetno podelil papež Silvester I., ki ga je tudi dodal v rimski kanon.

Viri

• Kirsch, J.P., ur. (1908). »St. Chrysogonus«. The Catholic Encyclopedia (v angleščini). New York: Robert Appleton Company.
• Tavano, Sergio. »Crisogono (san)«. www.dizionariobiograficodeifriulani.it (v italijanščini). Istituto Pio Paschini per la storia della Chiesa in Friuli. Pridobljeno 16. septembra 2025.
• »Krizogon Oglejski (umrl ok. 303)«. revija.ognjisce.si. Pridobljeno 16. septembra 2025.
• Miklavčič, Maks; Dolenc, Jože, ur. (1973). Leto svetnikov. IV. Ljubljana: Zadruga katoliških duhovnikov. str. 376. COBISS 225027.