Pojdi na vsebino

Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kriza na Bližnjem vzhodu
Del arabsko-izraelskega konflikta, razlitja vojne v Gazi, iransko-izraelskega konflikta posrednih akterjev, izraelsko-libanonskega konflikta in hezbolahov-izraelskega konflikta

V smeri urinega kazalca: požari v Izraelu po napadih 7. oktobra, dvigajoč dim po atentatu vodje Hezbolaha Hasana Nasrale, dve ameriški skupini letalonosilk v Sredozemskem morju, izraelski napad na studio IRIB med iransko-izraelsko vojno, škoda zaradi izraelskega bombardiranja Gaze.
Datum7. oktober 2023 – danes
(70002000000000000002 leti in 7002155000000000000155 dni)
Prizorišče
Bližnji vzhod:
Status Aktualni konflikt
Udeleženci
 Iran
Sirija (do leta 2024)
 Hamas
 Hezbolah
Hutiji
Islamsko uporniško gibanje v Iraku
...drugi zavezniki[a]		  Izrael
 ZDA
 Združeno kraljestvo
 France[11]
Palestina Ljudske sile[b]
...druga podpora[c]
Iranska opozicija[d]		  Sirija (od 2024)[e]
 Palestinska narodna uprava[f]		 Zgolj samoobramba:
 Libanon[g]
 Jordanija[h]
 Egipt[29]
 Katar[i]
 Saudova Arabija[28]
Poveljniki in vodje
Iran Ali Hamenej
Iran Masud Pezeškian (WIA)
Iran Ebrahim Raisi #
Iran Mohamad Bagheri X
Iran Hosein Salami X
Batistična Sirija Bašar al Asad Predan
Hamas Ismail Hanija X
Hamas Jahja Sinvar †
Hezbolah Naim Kasem
Hezbolah Hasan Nasrala X
Hezbolah Hašem Safiedine X
Abdul-Malik al Huti
Ahmed al Rahavi X
Muhamad al Gamari X		 Izrael Benjamin Netanjahu
Izrael Isaac Herzog
Združene države Amerike Donald Trump
Združene države Amerike Pete Hegseth
Združene države Amerike Joe Biden
Združene države Amerike Lloyd Austin
Združene države Amerike Michael Kurilla
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Keir Starmer
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Rishi Sunak
Francija Emmanuel Macron
Palestina Gasan Duhine (WIA)
Palestina Jaser Abu Šabab †		 Sirija Ahmed al Šara
Palestina Mahmud Abas		 Libanon Joseph Aoun
Libanon Najib Mikati
Jordanija Abdulah II.
Egipt Abdel Fatah al Sisi
Katar Tamim bin Hamad
Saudova Arabija Mohamed bin Salman
Moč
 Hamas 20.000–40,000+[32]
 Hezbolah 20.000–100.000[33]		  Izrael 40.000+[34]
 ZDA (v Izraelu): 100[35]		 Neznano  Libanon 80.000[36]
Žrtve in izgube
Gaza:
72.000+ ubitih
Libanon:
4000+ ubitih
Iran:
1000+ ubitih
Zahodni breg:
1000+ ubitih
Jemen:
500 ubitih
Sirija:
415+ ubitih		 Izrael:
2000+ ubitih
ZDA:
10+ vojakov ubitih		 Sirija:
500+ ubitih

Kriza na Bližnjem vzhodu obsega niz medsebojno povezanih vojn, konfliktov in povečane nestabilnosti na Bližnjem vzhodu, ki so nastali kot posledica vojne v Gazi in tam storjenega genocida. Vključuje predvsem konflikte med Izraelom in milicami, ki jih podpira Iran, skupaj imenovanimi »os upora«, ter z Iranom samim. Os upora zajema Hamas v Gazi, Hezbolah v Libanonu in Hutije v Jemnu. V konflikt so se na različne načine vključili tudi zavezniki Izraela: Združene države Amerike, Združeno kraljestvo in Francija. Kriza je zajela skoraj vse države Bližnjega vzhoda in znatno vplivala na celotno regijo.

Hamas je 7. oktobra 2023 izvedel nenaden napad na Izrael, na kar se je Izrael odzval z bombardiranjem in kopensko invazijo Gaze. Kmalu zatem so se konfliktu proti Izraelu pridružile tudi druge milice, ki jih podpira Iran. Hezbolah je izstrelil rakete na Izrael, kar je sprožilo vrsto spopadov. Hutiji so začeli napadati ladje v Rdečem morju, kar je naletelo na mednarodno kritiko, vključno z ameriškimi in britanskimi zračnimi napadi na ozemlje Hutijev, ki so se začeli januarja 2024. Več milic pod vodstvom Islamskega uporniškega gibanja v Iraku je napadlo ameriške vojaške baze v Iraku, Siriji in Jordaniji.

Leta 2024 je Izrael nadaljeval invazijo na Gazo, vključno z ofenzivo v Rafi in atentati na voditelje Hamasa. Septembra je zaostril konflikt s Hezbolahom z napadi na elektronske naprave in atentati na vodilne osebnosti skupine, nato pa napadel južni Libanon, preden je novembra dosegel premirje. Iran in Izrael sta aprila in oktobra neposredno napadla ozemlje drug drugega. Sirske opozicijske skupine so konec novembra začele ofenzivo, ki je ponovno zanetila sirsko državljansko vojno in dosegla vrhunec 8. decembra s strmoglavljenjem režima Asada, ki ga je podpiral Iran.

Po padcu Asadovega režima je Izrael napadel območje okoli meje s Sirijo in izvedel napade po vsej državi. ZDA so marca 2025 ponovno napadle Jemen, kar je trajalo vse do maja, ko je bilo sklenjeno premirje med ZDA in Hutiji, po katerem so Izrael in Hutiji nadaljevali z medsebojnimi napadi. ​​Junija 2025 je Izrael izvedel nenaden napad na Iran, s katerim se je začela 12-dnevna vojna. Med vojno so ZDA napadle iranske jedrske objekte, Iran pa se je odzval z napadom na ameriško oporišče v Katarju. Po sklenitvi premirja z Iranom je Izrael začel ofenzivo na mesto Gaza in ciljal na uradnike Hamasa v Katarju, preden je oktobra premirje s Hamasom ustavilo vojno v Gazi.

V začetku leta 2026 so po krvavih iranskih protestih Iran in ZDA v usklajenem napadu napadle Iran.

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Os upora so neuradna koalicija bližnjevzhodnih milic, ki delujejo kot zaveznice Irana.[2] Poleg Hamasa, Hezbolaha, Hutijev in Batistične Sirije, glavni udeleženci konflikta vključujejo Palestinski islamski džihad[3] in Islamsko uporniško gibanje v Iraku,[4] kot tudi Palestinske militantne skupine v Skupni operacijski sobi[5] in več drugih libanonskih milic.[6] Bahrajnske Brigade al Aštar[7] in Muslimanska bratovščina so se prav tako udeležile spopadov z Izraelom.[8] Rusija je Hutijem nudila vojaško podporo in izvedla več zračnih napadov na nasprotnike Batistične Sirije med ofenzivo opozicije.[9][10]
  2. ↑ Od maja 2024[12][13]
  3. ↑ Med konfliktom je Izrael prejel orožje od več tujih vlad.[14] Po poročanju The Wall Street Journala naj bi državi pri obrambi pred iranskimi napadi leta 2024 pomagali obveščevalni podatki Saudove Arabije in Združenih arabskih emiratov,[15] dve mednarodni koaliciji pa sta se odzvali na napade Hutijev med krizo v Rdečem morju — Operacija varuh blaginje pod vodstvom ZDA in[16] Operacija Aspides pod vodstvom Evropske unije.[17]
  4. ↑ Od začetka iranskih protestov je iranska opozocija zahtevala menjavo režima v Iranu in pozivala ZDA k posredovanju.[18][19][20]
  5. ↑ Sirija je trenuno pod nadzorom prehodne vlade, ki so jo oblikovali uporniki in opozicija po padcu Asadovega režima leta 2024.[21] Izrael je po padcu režima napadel del Sirije in izvedel zračne napade na sirske vojaške baze.[22] Sirska prehodna vlada je sicer obsodila izraelske napade, ampak se na napade vojaško ni odzvala ter se namesto tega zavzemala za dobre odnose med državama.[23]
  6. ↑ Palestinska avtoriteta (PA) je v konfliktu z iranskimi skupinami, ki nasprotujejo njej in Izraelu. Ni zaveznica Izraela, čeprav z njegovo vojsko sodeluje na palestinskem območju Zahodnega brega.[24]
  7. ↑ Libanonska vlada je dejala, da se ne bo odzvala na izraelsko invazijo na Libanon leta 2024, a se je vojaško odzvala na izraelske napade na njihove položaje.[25]
  8. ↑ Jordanija je sestrelila več iranskih raket, ki so vstopile v njen zračni prostor na poti v Izrael aprila 2024,[26] oktobra 2024,[27] in junija 2025.[28]
  9. ↑ Katar je sestrelil več iranskih raket, ki so vstopile v njegov zračni prostor 23. junija 2025, ko je Iran ciljal na al Udeid zračno bazo ZDA v Katarju kot odziv na ameriški napad na njegove jedrske objekte.[30] 9. septembra 2025 je izrael zadel sedež Hamasa v Katarju z namenom atentata več vodilnih osebnosti Hamasa.[31]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Israeli Army Switches to Defensive Operations, Pauses Gaza City Takeover«. Haaretz. 4. oktober 2025.
  2. ↑ Al-Kassab, Fatima (26. oktober 2023). »What is the 'axis of resistance' of Iran-backed groups in the Middle East?«. NPR (v angleščini). Pridobljeno 28. januarja 2025.
  3. ↑ Sampson, Eve (29. avgust 2024). »What Is Palestinian Islamic Jihad?«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 28. januarja 2025.
  4. ↑ Ben-Ari, Lior; Zitun, Yoav (22. december 2023). »Iran-backed militias in Iraq claim struck Israel's Karish natural gas rig in Mediterranean«. Ynetnews (v angleščini). Pridobljeno 28. januarja 2025.
  5. ↑ Ragad, Abdelali; Irvine-Brown, Richard; Garman, Benedict; Seddon, Sean (27. november 2023). »How Hamas built a force to attack Israel on 7 October«. BBC (v britanski angleščini). Pridobljeno 28. januarja 2025.
  6. ↑ Homsi, Nada (31. oktober 2023). »'We're with the resistance': Hezbollah allies the Fajr Forces join Lebanon-Israel front«. The National (v angleščini). Pridobljeno 28. januarja 2025.
  7. ↑ »Bahraini resistance group claims drone attack on Israeli port«. Islamic Republic News Agency (v angleščini). 4. maj 2024. Pridobljeno 28. januarja 2025.
  8. ↑ »Israel army kills two attackers who crossed from Jordan«. France 24 (v angleščini). Agence France-Presse. 18. oktober 2024. Pridobljeno 28. januarja 2025.
  9. ↑ Matthews, Sean (2. avgust 2024). »Exclusive: US intelligence suggests Russian military is advising Houthis inside Yemen«. Middle East Eye. Pridobljeno 15. februarja 2025.
  10. ↑ Kourdi, Eyad; Lister, Tim; Tanno, Sophie; Britzky, Haley; Razek, Raja (1. december 2024). »Syrian and Russian jets step up strikes on rebels after opposition seizes much of Aleppo«. CNN (v angleščini). Pridobljeno 28. januarja 2025.
  11. ↑ »France says it intercepted drones targeting Israel prior to Iran ceasefire«. Reuters. 26. junij 2025.
  12. ↑ Fabian, Emanuel; Yohanan, Nurit; Freiberg, Nava (5. junij 2025). »Israel providing guns to Gaza gang to bolster opposition to Hamas«. The Times of Israel. Pridobljeno 5. junij 2025.
  13. ↑ Rasgon, Adam (6. junij 2025). »Who Is Yasser Abu Shabab, the Leader of the Israeli-Backed Militia in Gaza?«. The New York Times (v angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 7. junij 2025.
  14. ↑ Guay, Terrence (23. januar 2024). »Where do Israel and Hamas get their weapons?«. The Conversation (v ameriški angleščini). Pridobljeno 3. februarja 2025.
  15. ↑ Bradley, Matt (16. april 2024). »An uneasy alliance of Arab states helped defend Israel from Iran. Their resolve may soon be tested«. NBC News (v angleščini). Pridobljeno 3. februarja 2025.
  16. ↑ Sabbagh, Dan (19. december 2023). »US announces naval coalition to defend Red Sea shipping from Houthi attacks«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 3. februarja 2025.
  17. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani thenationalnews20240215, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  18. ↑ Abedi, Hooman (17. januar 2026). »Calls by Iranians for US strike grow as Trump delays action«. Iran International (v angleščini). Pridobljeno 17. januarja 2026.
  19. ↑ Wolfe, Sanam MahooziJonathan; London, Abdi Latif DahirSanam Mahoozi reported from the demonstrations in (14. februar 2026). »Thousands Rally for Iran Regime Change in Cities Around the World«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 25. februarja 2026.
  20. ↑ »What Iran's Protests Mean for Countries in the Middle East«. Council on Foreign Relations. 13. januar 2026.
  21. ↑ Ward, Euan (30. januar 2025). »What We Know About Ahmed al-Shara, Syria's Interim President«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 3. februarja 2025.
  22. ↑ Cordall, Simon Speakman; Salhani, Justin (11. december 2024). »Why is Israel attacking Syria?«. Al Jazeera (v angleščini). Pridobljeno 3. februarja 2025.
  23. ↑ Al-Shalchi, Hadeel (27. december 2024). »New leaders in Damascus call for cordial Syria ties with a resistant Israel«. NPR (v angleščini). Pridobljeno 3. februarja 2025.
  24. ↑ Nashed, Mat (30. december 2024). »Palestinian Authority's raid on Jenin appeals to Israeli, Western interests«. Al Jazeera (v angleščini). Pridobljeno 3. februarja 2025.
  25. ↑ »Lebanon army says returns fire at Israel for first time after soldier killed«. Gulf News (v angleščini). 3. oktober 2024. Arhivirano iz spletišča dne 3. oktobra 2024. Pridobljeno 3. oktobra 2024.
  26. ↑ Al-Khalidi, Suleiman (14. april 2024). »Jordan airforce shoots down Iranian drones flying over to Israel«. Reuters. Pridobljeno 14. aprila 2024.
  27. ↑ Magid, Jacob (2. oktober 2024). »US: We will help Israel exact 'severe consequences' from Iran for missile attack«. The Times of Israel. Arhivirano iz spletišča dne 7. oktobra 2024. Pridobljeno 2. oktobra 2024.
  28. 1 2 Knipp, Kersten (21. junij 2025). »Are Jordan and Saudi Arabia defending Israel?«. Deutsche Welle. Germany: Government of Germany. Arhivirano iz spletišča dne 23. junija 2025. Jordan shot down Iranian missiles and drones crossing overhead and Saudi Arabia likely allowed Israel to use its airspace to do so...As with any other sovereign state, missiles or other unauthorized objects crossing a country's airspace are often deemed violations of either domestic or international law.
  29. ↑ Hassan, Ahmed Mohamed; Williams, Dan (27. oktober 2023). »Drone blasts hit two Egyptian Red Sea towns, Israel points to Houthi«. Reuters (v angleščini). Pridobljeno 28. julija 2025.
  30. ↑ »Qatar says missile targeting Al Udeid was intercepted, no casualties reported«. Al Jazeera English. 23. junij 2025.
  31. ↑ Berman, Lazar (9. september 2025). »Israel said to carry out strike on Hamas leadership in Qatar«. The Times of Israel (v ameriški angleščini). ISSN 0040-7909. Pridobljeno 9. septembra 2025.
  32. ↑ Nakhoul, Samia (13. oktober 2023). »How Hamas secretly built a 'mini-army' to fight Israel«. Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 13. oktobra 2023. Pridobljeno 13. oktobra 2023.
  33. ↑ »What is Hezbollah and why is Israel attacking Lebanon?«. BBC News. 3. november 2023. Arhivirano iz spletišča dne 4. oktobra 2024. Pridobljeno 30. septembra 2024.
  34. ↑ Pape, Robert A. (6. december 2023). »Israel's Failed Bombing Campaign in Gaza«. Foreign Affairs. Arhivirano iz spletišča dne 7. decembra 2023. Pridobljeno 7. decembra 2023.
  35. ↑ Cooper, Helene (13. oktober 2024). »U.S. To Deploy Missile Defense System and About 100 Troops to Israel«. The New York Times.
  36. ↑ IISS (2023). The Military Balance 2023. Routledge. str. 338.

Viri

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kriza_na_Bližnjem_vzhodu_(2023–danes)&oldid=6639934«