Kritična micelarna koncentracija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Od zgoraj navzdol: Povečevanje koncentracije PAS v vodi, počasi se tvori plast na medfazni površini in na koncu se tvorijo miceli pri KMK ali nad njo. Opazimo, da prisotnost micelov ne izključuje prisotnosti posameznih molekul PAS v raztopini.

Kritična micelarna koncentracija (KMK ali CMC) je v koloidni in površinski kemiji opredeljena kot najmanjša koncentracija površinsko aktivne snovi (PAS), pri kateri se začnejo tvoriti miceli in nad katero vse dodatne molekule PAS, dodane v sistem, preidejo v micele.[1]

KMK je pomembna značilnost vsake PAS. Preden PAS doseže KMK, se površinska napetost s povečevanjem koncentracije PAS močno spreminja. Ko PAS doseže KMK, površinska napetost ostane relativno konstantna ali pa se spreminja z bistveno manjšim naklonom. Vrednost KMK za določeno snov v določenem mediju je odvisna od temperature, tlaka in (včasih močno) od prisotnosti in koncentracije drugih PAS in elektrolitov. Miceli se tvorijo le pri temperaturi, višji od kritične micelarne temperature.

Na primer, vrednost KMK za natrijev dodecilsulfat v vodi (brez dodatka drugih snovi) pri 25 °C in atmosferskem tlaku znaša 8 ⋅ 10-3 mol/L.[2]

Preučevanje agregacije lipidov (amfifiilov) je znano kot lipidni polimorfizem.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ IUPAC.
  2. ^ Ana Domínguez, Aurora Fernández, Noemí González, Emilia Iglesias, and Luis Montenegro "Determination of Critical Micelle Concentration of Some Surfactants by Three Techniques", Journal of Chemical Education, Vol. 74 No. 10 October 1997, p. 1227-1231 (pdf)