Pojdi na vsebino

Kristalografska točkovna skupina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Kristalografska točkovna grupa)
Vrtenje
Zrcaljenje
Inverzija
Kombinacija rotacije 2. reda, inverzije in zrcaljenja

Kristalografska točkovna skupina je niz simetrijskih operacij, na primer rotacij in zrcaljenj, v katerih ostane pri premiku vsakega atoma kristala na položaj drugega istovrstnega atoma točka, okoli katere poteče operacija, fiksna. To pomeni, da bi neskončen kristal pred operacijo in po operaciji v svoji točkovni skupini izgledal popolnoma enako. V klasifikaciji kristalov vsaka točkovna skupina ustreza kristalnemu razredu.

Število točkovnih skupin v treh razsežnostih je teoretično neomejeno, v kristalografiji pa je njihovo število omejeno na 32, ker morajo biti združljive z diskretno translacijsko simetrijo kristalne mreže. 32 točkovnih skupin je leta 1830 odkril Johann Friedrich Christian Hessel z opazovanjem zunanjih oblik kristalov.

Točkovna skupina kristala med drugim določa tudi nekatere njegove optične lastnosti, na primer dvolomnost in Pockelsov efekt.

Označevanje

[uredi | uredi kodo]

Točkovne skupine so opisane s komponentami njihovih simetrij. Na razpolago je nekaj standardiziranih načinov označevanja, ki jih uporabljajo kristalografi, mineralogi in fiziki.

Schönfliesova notacija

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Schönfliesova notacija.

V Schönfliesovi notaciji so točkovne skupine označene s črkami in indeksi. Simboli, ki se uporabljajo v kristalografiji, imajo naslednje pomene:

  • Črka O (oktaeder) pomeni, da ima skupina simetrijo oktaedra (ali kocke) z inverznimi osmi simetrije (Oh) ali brez njih (O).
  • Črka T (tetraeder) označuje skupino, ki ima simetrijo tetraedra. Td vključuje inverzne osi, T jih izključuje, Th pa predstavlja T s centrom simetrije.
  • Cn (cikličen) označuje skupino z n-števno osjo simetrije. Cnh je Cn z ravnino simetrije, pravokotno na os simetrije. Cnv je Cn z ravninami simetrije, vzporednimi z osjo simetrije.
  • Sn (iz nemškega Spiegl, zrcalo) označuje skupino, ki ima samo n-števno os simetrije in nanjo pravokotno ravnino simetrije.
  • Dn (dvoštevno) označuje skupino z n-števno osjo simetrije in dvoštevnimi osmi, pravokotnimi nanjo. Dnh ima tudi ravnino simetrije, pravokotno na n-števno os. Dnv ima poleg elementov Dn še ravnine simetrije, vzporedne z n-števno osjo.[1]

V dvorazsežnem in trorazsežnem prostoru je n zaradi kristalografskega restrikcijskega teorema omejen na vrednosti 1, 2, 3, 4 ali 6.

n 1 2 3 4 6
Cn C1 C2 C3 C4 C6
Cnv C1v=C1h C2v C3v C4v C6v
Cnh C1h C2h C3h C4h C6h
Dn D1=C2 D2 D3 D4 D6
Dnh D1h=C2v D2h D3h D4h D6h
Dnd D1d=C2h D2d D3d D4d D6d
Sn S1=C1h S2 S3=C3h S4 S6

Skupini D4d in D6d sta nedopustni, ker vsebujeta nepravi rotaciji z n=8 oziroma 12. 27 točkovnih skupin iz zgornje preglednice ter T, Td, Th, O in Oh da skupno 32 kristalografskih točkovnih skupin.

Hermann-Mauguinova notacija

[uredi | uredi kodo]

Za opis kristalografskih točkovnih skupin se občajno uporablja skrajšana oblika Hermann-Mauguinovega zapisa, v katerem imajo skupine naslednje oznake:

  • 1, 1
  • 2, m, 2m
  • 222, mm2, mmm
  • 4,4, 4m, 422, 4mm, 42m, 4mmm
  • 3, 3, 32, 3m, 3m
  • 6, 6, 6m, 622, 6mm, 62m, 6mmm
  • 23, m3, 432, 43m, m3m

Notacija orbifold

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Notacija orbifold.

V geometriji je notacija orbifold sistem, ki ga je populariziral John Horton Conway za opis simetrijskih grup v dvorazsežnih prostorih s konstantno ukrivljenostjo. Notacija ima to prednost, da opiše grupe na način, ki prikaže mnogo lastnosti grupe, še posebno orbifold, ki je kvocient evklidskega prostora in opazovane grupe.

Z notacijo orbifold se lahko prikaže tudi ravninske in linearne simetrijske grupe na evklidski ravnini (E2), grupe na sferi (S2) in njihove analoge na hiperbolični ravnini (H2).

Ekvivalentne oznake vseh treh notacij in imena kristalografskih točkovnih skupin[1] so prikazane v naslednji preglednici:

Hermann-MauguinSchoenfliesOrbifoldIme
1C111hemipinakoidna
2C222hemiprizmatska osna
222D2222rombosfenoedrična
4C444tetragonalna piramidna
3C333trigonalna piramidna
6C666heksagonalna piramidna
23T332tetartoedrična
1S21xpinakoidna
mC1h1*hemiprizmatska brezosna
mm2C2v*22rombopiramidna
2S42xtetragonalna sfenoedrična
3S63xromboedrična
6C3h3*trigonalna bipiramidna
m3Th3*2didodekaedrična
2/mC2h2*prizmatska
mmmD2h*222rombobipiramidna
4/mC4h4*tetragonalna bipiramidna
32D3223trigonalna trapezoerdična
6/mC6h6*heksagonalna bipiramidna
432O432gigoedrična
422D4224tetragonalna trapezoedrična
3mC3v*33ditrigonalna piramidna
622D6226heksagonalna trapezoedrična
43mTd*332heksakistetraedrična
4mmC4v*44ditetragonalna piramidna
3mD3d2*3ditrigonalna skalenoedrična
6mmC6v*66diheksagonalna piramidna
m3mOh*432heksakisoktaedrična
42mD2d2*2tetragonalna skalenoedrična
62mD3h*223titrigonalna bipiramidna
4/m mmD4h*224ditetragonalna bipiramidna
6/m mmD6h*226diheksagonalna bipiramidna

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 Meta Dobnikar: Kristalografija

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]