Krimsko-kongoška hemoragična vročica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Crimean-Congo hemorrhagic fever
Crimean-Congo Hemorrhagic Fever.jpg
Moški z diagnosticirano krimsko-kongoško hemoragično vročico, 1969
Specializacijainfektologija
Simptomivročina, bolečine v mišicah, glavobol, bruhanje, driska, pikčasta krvavitev v koži ali sluznicah[1]
Komplikacijejetrna odpoved[1]
Običajen pričetekhiter[1]
Trajanjedva tedna[1]
Diagnostične metodedokaz protiteles, virusne RNK ali virusa samega[1]
Diferencialne diagnozevročica denga, vročica Q[2]
Zdravljenjepodporna nega, ribavirin[1]
Prognozasmrtnost: ~ 25 %[1]

Krimsko-kongoška hemoragična vročica (krat. KKHV), tudi krimsko-kongoška mrzlica[3] je virusna bolezen, ki poteka z visoko vročino, bolečinami v mišicah, petehijami, krvavitvami v prebavilih, bruhanjem, drisko in je pogosto smrtna.[4][1] Bolezen nastopi prej kot v dveh tednih po izpostavitvi povzročitelju.[1] Kot zaplet se lahko pojavi jetrna odpoved.[1] Pri bolnikih, ki preživijo KKHV, pride do okrevanja praviloma po okoli dveh tednih po pojavu simptomov.[1]

Povzroča jo nairovirus, ki se prenaša s klopi rodu Hyalomma ali s stikom s krvjo ali izločki bolnih ljudi ali živali.[4] Med obolelimi so pogosto kmetje in delavci v klavnicah.[1] Bolezne diagnosticirajo z dokazom protiteles, virusne RNK ali samega virusa.[1] Bolezen spada med virusne hemoragične vročice.[1]

Bolezen se preprečuje z izogibanjem vbodom klopa.[1] Cepiva ni na tržišču.[1] Bolnik je praviloma deležen podporne nege,[1] pomaga pa lahko tudi uporaba zdravila ribavirin.[1]

Bolezen se pojavlja v Afriki, na Balkanu, Bližnjem Vzhodu in v Aziji.[1] Pogosto nastopa v obliki izbruhov.[1] Leta 2013 so v Iranu, Rusiji, Turčiji in Uzbekistanu poročali o več kot 50 primerih bolezni.[2] Smrtnost je 10- do 40-odstotna.[1] Prvič so jo zaznali v 40. letih prejšnjega stoletja.[5]

Znaki in simptomi[uredi | uredi kodo]

Pri človeku bolezen poteka kot huda oblika hemoragične vročice.[6] Inkubacijska doba traja 3 do 12 dni po izpostavitvi povzročitelju. Bolezen se nato prične nenadno, z vročino, bolečinami v mišicah, omotico, otrplostjo tilnika, slabostjo, bruhanje, glavobolom ter bolečinami v očeh in epigastrični regiji (med rebrnima lokoma). Tretji do peti dan se pojavijo krvavitve iz nosu, prebavil in sečil. Od vseh hemoragičnih vročic so pri KKHV najbolj izražene krvavitve.[3]

Povzročitelj in prenašanje[uredi | uredi kodo]

Klop iz rodu Hyalomma.

Krimsko-kongoško hemoragično vročico povzroča virus krimsko-kongoške hemoragične vročice iz rodu Naivirus in družine Bunyaviridae. Naravni gostitelj virusa so domače živali (govedo in drobnica);[3] pri njih pride do visoke koncentracije virusa v krvi, vendar pa bolezni ne razvijejo.[7] Bolezen se na človeka prenaša z vbodom klopa ali z neposrednim stikom z okuženimi živalskimi tkivi in krvjo. Možna je tudi okužba v bolnišnici z neposrednim stikom s tkivi ali telesnimi tekočinami okuženega bolnika,[3] na primer z okuženimi medicinskimi inštrumenti.[8]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 1,13 1,14 1,15 1,16 1,17 1,18 1,19 1,20 "Crimean-Congo haemorrhagic fever". World Health Organization. januar 2013. Pridobljeno dne 18. 7. 2017. 
  2. 2,0 2,1 Inc, GIDEON Informatics; Berger, Dr Stephen (2017). Crimean-Congo Hemorrhagic Fever: Global Status: 2017 edition (angleščina). GIDEON Informatics Inc. str. 7. ISBN 9781498815567. 
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 Lejko Zupanc T. Virusne hemoragične mrzlice. V: Tomažič J., Strle F. s sod. Infekcijske bolezni. Ljubljana, Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško društvo 2014/2015: 523-529.
  4. 4,0 4,1 http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544309/vrocica?query=vro%C4%8Dica&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 21. 8. 2017.
  5. Magill, Alan J. (2013). Hunter's Tropical Medicine and Emerging Infectious Disease, Expert Consult - Online and Print,9: Hunter's Tropical Medicine and Emerging Infectious Disease (angleščina). Elsevier Health Sciences. str. 334. ISBN 141604390X. 
  6. "Crimean-Congo haemorrhagic fever, Fact sheet N°208". WHO. januar 2013. Pridobljeno dne 19. 5. 2017. 
  7. Ergönül Ö, Celikbas A, Dokuzoguz B, et al. (2004). "The characteristics of Crimean–Congo hemorrhagic fever in a recent outbreak in Turkey and the impact of oral ribavirin therapy". Clin Infect Dis 39 (2): 285–9. PMID 15307042. doi:10.1086/422000. 
  8. Division of High-Consequence Pathogens and Pathology, Viral Special Pathogens Branch (5. 3. 2014). "Crimean-Congo Hemorrhagic Fever (CCHF) Transmission". CDC.