Trg francoske revolucije
Trg francoske revolucije | |
 | |
Trg francoske revolucije | |
  Lega na zemljevidu centra Ljubljane | |
| Lega | Mestna občina Ljubljana |
|---|---|
| Koordinati | 46°2′49.80″N 14°30′10.65″E / 46.0471667°N 14.5029583°EKoordinati: 46°2′49.80″N 14°30′10.65″E / 46.0471667°N 14.5029583°E |
| Arhitekt | Jože Plečnik (urbanist; 1929-1942), Anton Lap (krajinski arhitekt; 1929-1942) |
| Del | Ljubljana - Emonska cesta, Trg francoske revolucije in Vegova ulica - RKD št. 5635 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSDP | 18. julij 2009 |
Trg francoske revolucije je eden izmed trgov v Ljubljani; poimenovan je po francoski revoluciji. Na trgu se stikajo Vegova ulica in Rimska ter Emonska cesta, na vzhod ga zapira Turjaška palača, v kateri ima prostore Mestni muzej Ljubljana.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Trg je nastal leta 1793 potem ko so bila podrta Križniška ali Nemška vrata in stražarnico ob njih. Najprej je bil poimenovan kot Križniški trg, po nemškem viteškemu redu, ki so imeli tukaj samostan in cerkev.[2] Med letoma 1892 in 1928 se je imenoval Valvasorjev trg.
13. novembra 1928 je občinski svet trg poimenoval kot Napoleonov trg kar je ostalo do leta 1952.[3] 13. oktobra 1929 je bil na trgu postavljen Ilirski steber, spomenik Ilirskim provincam, delo arhitekta Jožeta Plečnika in kiparja Lojzeta Dolinarja. Obelisk z vgrajenim prahom iz groba padlega francoskega vojaka sestavjajo grobo obdelani kvadri kraškega marmorja, v katerega so vgravirani zlati napisi. Arhitekt je podnožje obdal s štirimi betonskimi stebri in tako dosegel učinek stopnjevanja višine. Palmova vejica je bila darilo francoske republike in je bila na obelisk pritrjena naknadno. Leta 1937 so na trgu postavili še spomenik Simonu Gregorčiču, delo kiparja Zdenka Kalina.[2] Doprsni kip stoji na podstavku iz starih kamnov. Po Plečnikovih načrtih so v letih 1952 do 1956 uredili tudi poletno gledališče v Križankah.
Leta 1952 je Skupščina Mestnega ljudskega odbora Ljubljana trg preimenovala v Trg francoske revolucije.[4]
Leta 2002 je bil trg obnovljen, pretlakovan po načrtih, ki sta jih zasnovala arhitekta Boro Rotovnik in Marjan Ocvirk. Na trg sta postavila veliko cvetlično korito iz umetnega kamna ter ga zaprla za promet.
Leta 2009 je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena v sklopu Plečnikove Zelene avenije.[5]
Urbanizem[uredi | uredi kodo]
Trg poteka v smeri zahod-vzhod. Trg ob parku Križank zaključuje kamniti zid.
Ob trgu se nahajajo:
- Križanke, Srednja šola za oblikovanje ter manjši gostinski lokal;
- cerkev Marije pomočnice;
- Mestni muzej Ljubljana;
- Na Trgu francoske revolucije 7 domuje Slovensko muzejsko društvo;
- V stavni na št. 6 so: Društvo slovenskih Skladateljev, Glasbenoinformacijsko središče Slovenije - zavod za glasbeno kulturo, Hartman družba za glasbeno založništvo, trgovino, posredovanje, svetovanje in proizvodnjo d.o.o., poslovna enota Hartman muzikalije, Sigic - slovenski Glasbenoinformacijski center;
- V drugih stavbah pa poslovni in gostinski ter stanovanjski prostori.
Viri in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 5635«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ 2,0 2,1 Slovenia.info - Trg francoske revolucije
- ↑ Valenčič, Vlado. (1989). Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, str. 168. (COBISS)
- ↑ Valenčič, Vlado. (1989). Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, str. 225. (COBISS)
- ↑ Uradni-list.si - Odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena
- Darinka Kladnik (2004). Preobrazbe Ljubljane. Ljubljana : ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo. COBISS 129383424. ISBN 961-91035-2-1.
- Arhitekturni vodnik
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Ilirski steber Arhivirano 2015-01-10 na Wayback Machine.
- Spomenik Simonu Gregorčiču
- Članek v Dnevniku - V prenovljeni podobi
