Pojdi na vsebino

Kraljica Vida

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Kraljica Vida je legendarna junakinja iz ljudskega izročila beneških Slovencev (Slavia Friulana). Pripoved o njej je tesno povezana z Landarsko jamo (it. Grotta di San Giovanni d’Antro) pri Špetru Slovencev v Nadiških dolinah.

Opis legende

[uredi | uredi kodo]

Kraljica Vida je bila kraljica (ali »ljudska kraljica«) ki je živela na gradu v Bijači (it. Biacis).[1]Pravično je vladala ljudem v dolini in dajala vbogajme revežem.[1]Ko se je razširila vest o bližajočih se Hunih pod vodstvom Atile, je kraljica Vida zbrala prebivalce z živino in žitom ter jih odvedla v zavetje Landarske jame (it. Grotta di San Giovanni d’Antro) pri Špetru Slovencev v Nadiških dolinah, ki je imela ima vodo, možnar za mletje in peč za peko kruha.[1][2]Atila je odkril njihovo skrivališče in se odločil za obleganje.[1]Čakal je, da jih izstrada.[1]Ko je v jami ostal le še en mernik pšenice, je Vida rastresla žito čez prepad in glasno klicala, da imajo v jami še »toliko vreč, kolikor je zrn«.[1]Atila, prepričan o jalovosti obleganja, je s svojo vojsko odšel. Kraljica Vida in njeno ljudstvo so bili rešeni.[1][2]

Geografski in zgodovinski okvir

[uredi | uredi kodo]
Landarska jama

Landarska jama (it. San Giovanni d’Antro) je kraški jamski kompleks nad vasjo Antro (Antro) v občini Pulfero (Podbuniesac).[2]Že v zgodnjem srednjem veku je bila utrjena in vsaj od 8. stoletja tudi sakralno središče; ohranjen je poznogotski cerkveni prostor in lesen oltar.[2][3] Zlasti beneškoslovensko izročilo v jamski utrdbi umešča prizorišče obleganja in Vidine zvijače.[1]

Izvor motiva

[uredi | uredi kodo]

Pripoved o »kraljici Vidi« je del širšega motivnega sklopa »oblegana skupnost rešena z zvijačo«, ki ima analogije po severni Italiji. Pier Silverio Leicht je v študiji o legendah mejnih območij predlagal, da gre za priredbo starejših pripovedi, ki so se nekoč navezovale tudi na zgodovinsko kraljico Adelajdo Burgundsko oziroma na longobardsko kraljico Teodolindo.[4][5][2]

V 19. stoletju je motiv zaslovel z Aškerčevo romanco Atila in slovenska kraljica (1890), ki Vidino dejanje umešča prav v »Landrijsko jamo« in jo izrecno imenuje »kraljica Vida«.[6]Konec 19. in začetek 20. stoletja so se pojavili prvi prozni zapisi različic zgodbe kraljice Vide. Zapisali so jih Ivan Trinko in drugi zamejski avtorji.[7][8]

V literaturi in umetnosti

[uredi | uredi kodo]
  • Romanca Atila in slovenska kraljica v zbirki Balade in romance iz leta 1890, pesnika Antona Aškerca. Besedilo kraljico poimenuje »Vida«, dogajanje pa umešča v Landarsko jamo.[6][8]
  • Knjižica za otroke Kraljica Vida (Trst/Špeter, 1984) v lokalni slovenski govorici avtorice Ade Tomasetig, z ilustracijami Alessia Petriciga; izdali Editoriale Stampa Triestina in Beneški študijski center Nediža.[9]
  • Spevoigra Krajica Vida - Spevoigra pesnika Alda Klodiča in skladatelja Davidea Klodiča. Prvič je bila uprizorjena junija 2012 v Špetru Slovenov.[10]
  • Kratkometražni igrani film Vida (2021, 16 min), v režiji Pietra Cromaza (AU UNG).[11]

Razlikovanje od Lepe Vide

[uredi | uredi kodo]

Motiv kraljica Vide ni istoveten z motivom Lepe Vide, ki izhaja iz slovenskih ljudskih balad in je v 19. stoletju dobil velik literarni pomen s Prešernovo obdelavo (Kranjska čbelica, 1832). Gre za drugačen žanr in drugačno vsebinsko jedro (zapeljana mati).[12] Podobnost je omejena na osebno ime, ki je bilo na slovenskih tleh nekoč pogosto.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 4 5 6 7 8 »Kraljica Vida – Wikivir«. sl.wikisource.org. Pridobljeno 12. avgusta 2025.
  2. 1 2 3 4 5 »Grotta di San Giovanni d'Antro«. PromoTurismo FVG (v italijanščini). Pridobljeno 12. avgusta 2025.
  3. ↑ »Antro Cave«. Benecija.eu / Turismo Benečija (v angleščini). Pridobljeno 12. avgusta 2025.
  4. ↑ »PRCS 4 – Grotta di S. Giovanni d'Antro (bibliografija)« (v italijanščini). Catasto Grotte FVG. Pridobljeno 12. avgusta 2025.
  5. ↑ »Cenni storici – La grotta d'Antro«. Lintver (v italijanščini). Pridobljeno 12. avgusta 2025.
  6. 1 2 »Atila in slovenska kraljica – Wikivir«. sl.wikisource.org. Pridobljeno 12. avgusta 2025.
  7. ↑ »Dom in svet – vsebnik (1898): Beneška Slovenija (črtice)«. dLib.si. Pridobljeno 12. avgusta 2025.
  8. 1 2 Mihelič, Darja (2021). »Motivi iz slovenske zgodovine v pesniškem opusu Antona Aškerca (1856–1912)« (PDF). Acta Histriae. Zv. 29, št. 2. str. 337–362.
  9. ↑ »Kraljica Vida (bibliografski zapis knjižice)«. Rete Italiana di Cultura Popolare (v angleščini). Pridobljeno 12. avgusta 2025.
  10. ↑ Klodič, Aldo; Klodič, Davide. Krajica Vida - Spevoigra (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 19. marca 2025. Pridobljeno 12. avgusta 2025.
  11. ↑ »Vida (2021) – Slovenian Film Database«. BSF (v angleščini). Pridobljeno 12. avgusta 2025.
  12. ↑ Avsenik Nabergoj, Irena (2007). »Transformation of Sensuality in the Slovenian Ballad of Lepa Vida (Lovely Vida)«. Traditiones. Zv. 36, št. 1. ZRC SAZU. Pridobljeno 12. avgusta 2025.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Pesem Atila in slovenska kraljica Antona Aškerca

Zgodba Kraljica Vida iz zbirke Pravce iz Benečije

Spevoigra Krajica Vida - Spevoigra pesnika Alda Klodiča in skladatelja Davidea Klodiča

Film Vida (2021) v bazi BSF

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kraljica_Vida&oldid=6533104«