Ogled vira Kraljevina Jugoslavija

{{brezvirov}}
{{Infopolje Bivša država
|native_name = Краљевина Југославија<br />''Kraljevina Jugoslavija''
|conventional_long_name = Kraljevina Jugoslavija
|common_name = Jugoslavija
|era = med svetovnima vojnama
|year_start = 1929
|year_end = 1945
|life_span = 1929 — 1943 (1945)
|date_start = 
|date_end = 
|event_start = 
|event_end = razglasitev republike
|event1 = [[šestojanuarska diktatura]]
|date_event1 = 
|event2 = [[aprilska vojna]]
|date_event2 = april, 1941
|p1 = Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
|flag_p1 =Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg
|p2 = 
|flag_p2 = 
|p3 = 
|flag_p3 = 
|s1 = Federativna ljudska republika Jugoslavija
|flag_s1 = Flag_of_SFR_Yugoslavia.svg
|flag = Zastava Kraljevine Jugoslavije
|image_flag =Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg
|symbol = Grb Kraljevine Jugoslavije
|image_coat = Coat of arms of the Kingdom of Yugoslavia.svg
|image_map = Kingdom of Yugoslavia 1930.svg
| national_motto         = {{Lang|sh-Latn|Jedan narod, jedan kralj, jedna država}}{{Nbsp|2}}<br/>{{Lang|sh-Cyrl|Један народ, један краљ, једна држава}}{{Nbsp|2}}<br/>"En narod, en kralj, ena država"
| national_anthem        = [[Himna Kraljevine Jugoslavije]]<br/>Химна Краљевине Југославије<br/>{{Center|[[File:Himna Kraljevine Jugoslavije.ogg]]}}
|common_languages = srbski, hrvaški, slovenski
|capital = Beograd
|latd=44 |latm=49 |latNS=N |longd=20 |longm=28 |longEW=E
|government_type = ustavna monarhija
|title_leader = [[kralj]]
|leader1 = [[Aleksander I. Karađorđević]]
|year_leader1 = [[1921]]–[[1934|34]]
|leader2 = [[Peter II. Karađorđević]]
|year_leader2 = [[1934]]–[[1941|41]] (v izgnanstvu [[1941]]–[[1945|45]])
|title_deputy = regent
|deputy1 = [[Pavel Karađorđević]]
|year_deputy1 = [[1934]]–[[1941|41]]
|stat_area1= 247542
|stat_pop1= 13934038
|stat_year1 = 1931
|currency = [[jugoslovanski dinar|dinar]]
}}

'''Kraljevina Jugoslavija''' je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Formalno je bila ukinjena po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ko je ustavodajna skupščina 29. novembra 1945 razglasila ustanovitev [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativne ljudske republike Jugoslavije]].

== Šestojanuarska diktatura ==
{{glavni|šestojanuarska diktatura}}
V hudi politični krizi je 6. januarja 1929 kralj [[Aleksander I. Karađorđević]] razveljavil [[Vidovdanska ustava|ustavo]], razpustil parlament in prevzel oblast. Vlada, ki jo je vodil general Živković, je bila odgovorna neposredno kralju. Značilnosti šestojanuarske diktature so bile neomejena oblast kralja in razpustitev političnih strank.

== Upravna reforma države ==

3. oktobra 1929 je bila država preimenovana v ''Kraljevino Jugoslavijo'' in razdeljena na 9 administrativnih enot, imenovanih [[banovina]]:

[[Slika:Banovine Kr.Jug.JPG|thumb|left|260px|Banovine Kraljevine Jugoslavije]]

# [[Dravska banovina|Dravska]] (sedež [[Ljubljana]]),
# [[Savska banovina|Savska]] (sedež [[Zagreb]]),
# Primorska (sedež [[Split]]),
# Vrbaška (sedež [[Banja Luka]]),
# Zetska (sedež [[Cetinje]]),
# Drinska (sedež [[Sarajevo]]),
# Donavska (sedež [[Novi Sad]]),
# Moravska (sedež [[Niš]]),
# Vardarska (sedež [[Skopje]]).

Mesto [[Beograd]] je imelo skupaj s primestji [[Zemun]]om in [[Pančevo|Pančevim]] status samostojne administrativne enote (prefekture). 

Meje banovin praviloma niso spoštovale zgodovinskih in narodnostnih mej; [[Bela krajina]] je tako nekaj časa spadala pod Savsko banovino.

== Vsiljena ustava ==

Septembra 1931 je kralj izdal novo (»oktroirano« ali vsiljeno, ker ni bilo parlamenta, ki bi jo lahko sprejel) [[Oktroirana ustava|ustavo]], s katero je Kraljevina Jugoslavija postala ustavna dedna kraljevina z dinastijo [[Karađorđević]] na čelu. Ustava govori o enem »jugoslovanskem« narodu. Uveden je bil dvodomni parlament, sestavljen iz senata in poslanske zbornice. Poseben zakon je dovoljeval ustanavljanje političnih strank, ki pa niso smele delovati »na verski, plemenski ali pokrajinski osnovi«.

== Atentat v Marseillu ==
Že leta 1933 so hrvaški [[ustaši]] zaradi nasprotovanja njegovi unitaristični politiki v [[Zagreb|Zagrebu]] neuspešno načrtovali izvedbo [[Atentat|atentata]] na kralja Aleksandra. Atentat nanj je v [[Marseille|Marseillu]], ko je bil na državnem obisku, 9. oktobra 1934 uspešno izvedel makedonski nacionalist Vlado Černozemski s pomočjo hrvaških ustašev. Ker prestolonaslednik [[Peter II. Karađorđević]] v času atentata še ni bil polnoleten, ga je nadomeščal svet regentov, ki ga je vodil stric, knez [[Pavel Karađorđević]].

== Cvetković-Maček ==

Decembra 1938 so bile volitve, po katerih je postal predsednik vlade [[Dragiša Cvetković]], podpredsednik pa [[Vladimir Maček]] ([[Hrvatska seljačka stranka|HSS]]). 26. avgusta 1939 sta podpisala [[sporazum Cvetković-Maček|sporazum]], po katerem sta bili Savska in Primorska banovina združeni v veliko Banovino Hrvaško. V tem času je nastajala tudi zamisel o banovini Sloveniji.

== Trojni pakt in nemiri ==
[[Slika:Demonstracije u Beogradu 27. marta 1941.jpg|thumb|Demonstracije proti Trojnemu paktu, Beograd, 27. marec 1941]]
Kraljevina Jugoslavija je 25. marca 1941 na [[Dunaj]]u podpisala pristop k [[trojni pakt|trojnemu paktu]] in se tako pridružila fašističnim silam. Hitler naj bi regentu Pavlu obljubil izhod na [[Egejsko morje]] in pristanišče [[Solun]].

Dva dni kasneje, 27. marca, so zaradi pristopa k trojnemu paktu v Beogradu izbruhnile demonstracije. Skupina proangleško usmerjenih častnikov in politikov, oprta na proteste , je izvedla državni udar. Zrušila je kneza Pavla in za polnoletnega razglasila Petra II. kot kralja. Vodenje vlade je prevzel letalski general [[Dušan Simović]]. Tako je država dejansko izstopila iz fašističnega tabora.

== 2. svetovna vojna ==

[[Slika:Fascist occupation of yugoslavia.png|thumb|right|250px]|Razkosanje Jugoslavije]]
6. aprila 1941 je Nemčija brez vojne napovedi [[Aprilska vojna|napadla Kraljevino Jugoslavijo]] in [[Grčija|Grčijo]]. S tem se je na tem ozemlju začela [[druga svetovna vojna]], ki je trajala štiri leta. Nemška letala so začela bombardirati [[Beograd]], vojska pa je začela izvajati operacije po načelih [[bliskovita vojna|bliskovite vojne]]. Na jugoslovansko ozemlje so začele prodirati tudi italijanske in madžarske enote. Jugoslovanska vojska je kapitulirala 17. aprila, Grčija pa kmalu zatem, 21. aprila. Okupatorji so iz Jugoslavije odpeljali 374.000 ujetnikov, državo pa so si razdelili Nemci, Italijani, Bolgari in Madžari. Na delu teritorija je nastala marionetna [[Neodvisna država Hrvaška]].

=== Vojna na Slovenskem ===

Na Slovenskem je vojna tedaj trajala le šest dni. Večjih opustošenj ni bilo, če ne štejemo porušenih komunikacij, npr. mostov. Oddelki nemške 2. armade so prodirali proti [[Varaždin]]u, [[Zagreb]]u in [[Karlovec|Karlovcu]], oddelki italijanske 2. armade pa proti Ljubljani in [[Kočevje|Kočevju]]. Pri obrambi je imela jugoslovanska kraljeva vojska obmejne enote in 7. armado. Okoli 3.000 prostovoljcev se je bilo pripravljenih upreti.

{{hist-stub}}
{{Slovenija}}
[[Kategorija:Bivše države v Evropi]]
[[Kategorija:Jugoslavija]]
[[Kategorija:Kraljevina Jugoslavija|*]]
{{normativna kontrola}}