Krakovski požar (1850)
 Krakovski požar, kot ga je naslikal Baltazar Stachowicz. Gotska bazilika Svete Trojice na Dominikanskem trgu (desno na sredini). | |
| Datum | 18. julij 1850 |
|---|---|
| Kraj | Krakov, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Poljska) |
| Vrsta | požar |
Krakovski požar iz leta 1850 se je začel 18. julija in je trajal več dni. Ocenjuje se, da je uničil približno 10 odstotkov mesta Krakov, ki je bilo takrat del okrožja Velikega vojvodstva Krakov v Avstrijskem cesarstvu.[1]
Ozadje[uredi | uredi kodo]
Leta 1850 je bilo mesto Krakov še vedno močno odvisno od lesa kot gradbenega materiala. Večina od 1700 stavb v mestu je bila lesenih, zidane pa so imele veliko lesenih elementov. Mesto je imelo slabo vodno infrastrukturo in ni bilo redne gasilske službe.[2]
Požar[uredi | uredi kodo]
Požar je izbruhnil 18. julija na obrobju mesta okoli Krupnicze ulice, na območju žitnice. Požar pripisujejo nesreči, ki sta jo povzročila mlinar in kovač, ki sta med popravilom opreme zanetila požar v stavbi mlina, ki je nato ušel izpod nadzora. Požar je narasel zaradi močnega vetra, ki ga je razširil na bližnje stavbe in prizadel središče mesta. V nekaj urah je prizadel osem ulic, dokler ni bilo ustavljeno nadaljnje širjenje. Študenti Jagelonske univerze so preprečili, da bi povzročil več kot površinsko škodo univerzitetni knjižnici.[3] Širjenje požara je bilo ustavljeno v enem dnevu, vendar je trajalo še nekaj dni in vojaška pomoč, da so ga popolnoma odpravili.
Ogenj je povzročil uničenje približno desetine mesta: 153 stavb, dve palači, dva ali trije samostani in štiri cerkve.[4]
Posledice[uredi | uredi kodo]
Požar je bil odgovoren za kasnejšo gospodarsko stagnacijo v mestu. Zaradi požara je mestna oblast tudi povečala proračun za gašenje požarov, čeprav je bila prva (prostovoljna) gasilska služba ustanovljena šele leta 1865. Dokončna obnova vseh prizadetih stavb je bila končana šele leta 1912.
Uničene ali poškodovane znamenitosti[uredi | uredi kodo]
- Škofovska palača, Krakov [5]
- Palača Wielopolski [6]
- Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Krakov [7]
- Bazilika Svete Trojice, Kraków [8]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Cresswell, Peterjon (2009). Frommer's Kraków Day by Day. John Wiley & Sons. ISBN 978-0-470-69710-8.
- ↑ dr inż. Piotr Guzewski; bryg. dr inż. Dariusz Wróblewski; mł. bryg. mgr inż Daniel Małozięć (2014). Czerwona Księga Pożarów: Wybrane problemy pożarów oraz ich skutków (v poljščini). Centrum Naukowo-Badawcze Ochrony Przeciwpożarowej im. Józefa Tuliszkowskiego Państwowy Instytyt Badawczy. str. 43–. ISBN 978-83-61520-14-6.
- ↑ Komenda Miejska Państwowej Straży Pożarnej w Krakowie. »The 1850 Great Fire of Kraków« [Wielki pożar Krakowa z 1850 roku]. Source: Janina Bieniarzówna, Jan M. Małecki (1985), Dzieje Krakowa (v poljščini). ISBN 83-08-00116-5. Kalendarium. Pridobljeno 23. septembra 2017.
- ↑ »Ciekawostka historyczna – pożar Krakowa w 1850 r.«. www.franciszkanie.pl (v poljščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. avgusta 2017. Pridobljeno 31. avgusta 2017.
- ↑ »Dni Dziedzictwa«. dnidziedzictwa.pl.
- ↑ »Pałac Wielopolskich – Magiczny Kraków«. krakow.pl.
- ↑ »Historia – Bazylika Franciszkańska Kraków«.
- ↑ krakow4u. »Kościół Świętej Trójcy w Krakowie (kościół Dominikanów) – kościoły krakowa – msze święte w Krakowie«. www.krakow4u.pl. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. maja 2019. Pridobljeno 6. aprila 2022.