Kotijske Alpe

Kotijske Alpe
Kotijske Alpe
francosko Alpes Cottiennes; italijansko Alpi Cozie
	Monte Viso viden iz Rocciamelone
Najvišja točka
Vrh	Monte Viso
Nadm. višina	3.841 m
Koordinate	44°40′18″N 7°15′13″E / 44.67167°N 7.25361°E
Geografija
Države	Italija in Francija
Države/Province	Piemont, Rhône-Alpes in Provence-Alpes-Côte d'Azur
Koordinate gorovja	44°45′N 7°0′E / 44.750°N 7.000°E
Gorovje	Alpe
Meji na	Seznam Graian Alps; Dauphiné Alps; Provence Alps in Prealps; Maritime Alps; Padska nižina;
Geologija
Orogeneza	Alpidska orogeneza

Kotijske Alpe (francosko Alpes Cottiennes, italijansko Alpi Cozie) so gorovje v jugozahodnem delu Alp. Tvorijo mejo med Francijo (Hautes-Alpes in Savoie) in Italijo (Piemont). Cestni predor Fréjus in železniški predor Fréjus med naseljema Modane in Susa sta pomembni prometni povezavi med Francijo (Lyon, Grenoble) in Italijo (Torino).

Etimologija

Ime Cottian prihaja od Marcusa Juliusa Cottiusa, kralja ligurskega plemena, ki je naseljevalo to gorato območje v 1. st. pr. n. št.. Ta plemena so najprej nasprotovala, kasneje pa sklenila mir z Julijem Cezarjem. Cottiusa je nasledil njegov sin, prav tako imenovan Marcus Julius Cottius, ki mu je naziv kralja podelil cesar Klavdij I..

Ob njegovi smrti je Neron aneksiral njegovo kraljestvo kot pokrajino Kotijske Alpe. ^[1]

Zgodovina

Vek del srednjega veka so bila Kotijske Alpe razdeljene med Savojsko vojvodstvo, ki je imelo severni del in vzhodna pobočja ter Daufinejo v času, ko je bila neodvisna od Francije. Daufineja je prav tako, poleg jugozahodnega pobočja območja (Briançon in Queyras, sedaj na francoski strani), obsegala zgornji del nekaterih dolin, kjer so bili pritoki reke Pad (Valle di Susa, dolino Chisone in Varaita). Alpsko ozemlje Daufineje, znano kot Escartons, je imelo omejeno avtonomijo in volilo svoj parlament. ^[2] To pol-avtonomno stanje je trajalo tudi po priključitvi Daufineje k Franciji (1349) in je bilo odpravljeno šele leta 1713 v skladu s pogodbo iz Utrechta, ki je dodelila Savojcem vse gorato območje na vzhodni strani Kotijskih Alp. ^[3]

Po pogodbi podpisani v Torinu marca 1860 (Torinski mir) in sta Nica in Savoy pripadla Franciji, so severozahodna pobočja območju postala del Francoske republike. ^[4]

Dve vzhodni dolini Pellice in Germanasca sta bili že stoletja neke vrste zatočišče za Valdenze, krščansko gibanje, ki ga je ustanovil Peter Waldo in ki je bilo preganjano kot heretično od 12. stoletja dalje. ^[5]

Geografija

Upravno območje je razdeljeno med italijanski pokrajini Cuneo in Torino (vzhodna pobočja) in francoske departmaje Savoie, Hautes-Alpes, in Alpes-de-Haute-Provence (zahodna pobočja).

Kotijske Alpe drenirata reki Durance in Arc in njuni pritoki na francoski strani in Dora Riparia in drugi pritoki reke Pad na italijanski strani.

Meje

Meje Kotijskih Alp (v smeri urinega kazalca):

prelaz Maddalena na jug, povezuje Kotijske Alpe s Primôrskimi Alpami (Maritimske Alpe);
dolina Ubayette, dolina Ubaye, jezero Serre-Ponçon, visoki dolini Durance in Guisane na jugozahodu;
Col du Galibier na zahodu, povezuje Kotijske Alpe z Dofinejskimi Alpami;
dolina Valloirette, dolina Maurienne in potok Chardoux na severozahodu;
prelaz Mont Cenis na severu, ki povezuje Kotijske Alpe s Savojskimi Alpami včasih Grajiške Alpe;
jezero Mont Cenis, dolina Cenischia, dolina reke Dora Riparia, Padska nižina in dolina Varaita na vzhodu.

Vrhovi

Glavni vrhovi v Kotijskih Alpah so:

ime	metri	ime	metri	ime	metri
Monte Viso	3841	Viso di Vallante	3672	Aiguille de Scolette	3506
Aiguille de Chambeyron	3412	Brec de Chambeyron	3388	Pics de la Font Sancte	3387
Rognosa d'Etiache	3385	Dents d'Ambin	3382	Punta Ferrand	3364
Visolotto	3353	Bric de Rubren	3340	Punta Sommeiller	3333
Pic de Rochebrune	3320	Bric Froid	3302	Grand Glaiza	3286
Rognosa di Sestriere	3280	Panestrel	3253	Roche du Grand Galibier	3242
Peou Roc	3231	Rocca Bernauda	3225	Pic du Pelvat	3218
Pointe Haute de Mary	3212	Pain de Sucre	3208	Pic du Thabor	3207
Pointe des Cerces	3180	Mont Thabor	3180	Tete des Toillies	3179
Monte Granero	3170	Monte Platasse	3149	Rocce del Rouit	3145
Mont Chaberton	3130	Tete de Moyse	3110	Punta Bagnà	3129
Monte Meidassa	3105	Pelvo d'Elva	3064	Rocca Bianca	3059
Monte Albergian	3041	Bric Ghinivert	3037	Monte Barifreddo	3028
Monte Politri	3026	Pic Caramantran	3025	Bric Bouchet	2998
Pointe du Fréjus	2934	Pointe des Marcelettes	2909	Pic du Malrif	2906
Monte Orsiera	2890	Punta Cournour	2868	Monte Friolànd	2738

Prelazi

Glavni gorski prelazi in prevali so:

ime	lokacija	tip kot 1911	višina (m)
Col Sommeiller	Bardonecchia v Bramans	zasnežen	2962
Col de la Traversette	Crissolo v Abriès	konjska pot	2950
Col d'Ambin	Exilles v Bramans	zasnežen	2854
Col de St Veran	Valle Varaita v dolino Queyras	pešpot	2844
Col du Parpaillon	dolina Ubaye v dolino Queyras	pešpot	2780
Col d'Étache	Bardonecchia v Bramans	konjska pot	2787
Col Agnel	Valle Varaita v dolino Queyras	cesta	2744
Col Girardin	dolina Ubaye v dolino Queyras	konjska pot	2699
Col de Sautron	dolina Maira v Barcelonnette	konjska pot	2689
Col de Longet	dolina Ubaye v Valle Varaita	konjska pot	2672
Col de Mary	dolina Ubaye v Valle Maira	konjska pot	2654
Col d'Abriès	Perosa to Abriès	konjska pot	2650
Col de la Roue	Bardonecchia v Modane	konjska pot	2566
Col du Fréjus	Bardonecchia v Modane	makadamska cesta	2542
Col de Clapier	Bramans v Suso	konjska pot	2491
Col d'Izoard	Briançon v dolino Queyras	cesta	2388
Col de la Croix ali Colle della Croce	Torre Pellice v Abriès	konjska pot	2299
Petit Mont Cenis	Bramans na planoto Mont Cenis	konjska pot	2184
Col de Vars	dolina Ubaye v dolino Queyras	cesta	2115
Col de Mont Cenis	Lanslebourg v Suso	cesta	2101
Colle Sestriere	Pinerolo v Cesana Torinese	cesta	2021
Col de Larche/Maddalena Pass	dolina Ubaye v dolino Stura	cesta	1991
Col de Montgenèvre	Briançon v Suso	cesta	1854
Col de l'Échelle	Briançon v Bardonecchia	cesta	1760
Col de la Vallée Étroite	Briançon v Modane	pešpot	2445

Turizem

Pohodne poti

Grande Traversata delle Alpi

Tudi preko Kotijskih Alp poteka italijanska tranverzalna pešpot Grande Traversata delle Alpi (GTA), ki temelji na starih kmečkih in konjskih poteh in je dolga okoli 1000 km. Prehoditi se jo da v 65 etapah.

Via Alpina

Via Alpina je novejša pohodniška čezmejna tranverzalna pešpoti po celotnem alpskem loku in poteka od Trsta do Monaka in ima več različic. Modra različica v 19 etapah preči tudi Kotijske Alpe.

Zemljevidi

Italian official cartography (Istituto Geografico Militare - IGM); on-line version: www.pcn.minambiente.it
French official cartography (Institut Géographique National - IGN); on-line version: www.geoportail.fr

Sklici

↑ Bibliotheca classica or A classical dictionary, John Lemprière, G. and C. Carvill, 1831; pag. 414
↑ Escartons, hommes libres, www.escartons.eu Arhivirano 2017-06-06 na Wayback Machine. (accessed on 2012-04-05)
↑ Joseph Visconti (2003). The Waldensian Way to God. Xulon Press.
↑ »Traité de Turin, Signé à Turin le 24 mars 1860 entre la France et la Sardaigne«. mjp.univ-perp.fr. Pridobljeno 1. januarja 2010.
↑ Mennonite Encyclopedia, Vol. 4, pp. 874–876

Zunanje povezave

Wandertouren in den Cottischen Alpen

[1] Bibliotheca classica or A classical dictionary, John Lemprière, G. and C. Carvill, 1831; pag. 414

[2] Escartons, hommes libres, www.escartons.eu Arhivirano 2017-06-06 na Wayback Machine. (accessed on 2012-04-05)

[wald-3] Joseph Visconti (2003). The Waldensian Way to God. Xulon Press.

[4] »Traité de Turin, Signé à Turin le 24 mars 1860 entre la France et la Sardaigne«. mjp.univ-perp.fr. Pridobljeno 1. januarja 2010.

[ME-5] Mennonite Encyclopedia, Vol. 4, pp. 874–876

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

Spletne zbirke normativne kontrole
Mednarodno	VIAF GND
Geografsko	Pleiades