Kostnica žrtev 1. svetovne vojne, Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kostnica na Žalah
Kostnica žrtev 1. svetovne vojne, Ljubljana is located in Ljubljana
Kostnica žrtev 1. svetovne vojne, Ljubljana
Geografska lega: Kostnica na Žalah, Ljubljana
LegaNa pokopališču Žale ob SV robu najstarejšega dela
Mestna občina Ljubljana
Koordinati46°4′8″N 14°31′59″E / 46.06889°N 14.53306°E / 46.06889; 14.53306Koordinati: 46°4′8″N 14°31′59″E / 46.06889°N 14.53306°E / 46.06889; 14.53306
Zgrajeno1938-1939
ArhitektEdvard Ravnikar (arhitekt; 1938-1939), Svetoslav Peruzzi (kipar; 1938-1939), Lojze Dolinar (kipar; 1938-1939)
Uradno ime: Ljubljana - Kostnica na Žalah
Razglasitev28. september 1985 [1]
evid. št.891

Kostnica žrtev 1. prve svetovne vojne (tudi Kostnica kranjskih Janezov) je kostnica, ki se nahaja na obrobju dela A Centralnega pokopališča Žale v Ljubljani. K stavbi sodi tudi peščena površina pred njo in robni zelenici. Na vsem tem območju so pokopavali umrle vojake.

Načrt za zgradbo je kot svoje prvo večje delo, po natečajni rešitvi, naredil arhitekt Edo Ravnikar (Plečnikov učenec). Stavbo so zgradili na severovzhodni strani najstarejšega (A) dela Žal. Tam je že prej med različno označenimi vojaškimi grobovi stal kamnit Kip neznanega vojaka (delo kiparjev Peruzzija in Dolinarja), ki je bil posvečen žrtvam prve svetovne vojne. Valjasta kostnica je bila slovesno odprta decembra 1939.

Vanjo so premestili posmrtne ostanke 5.258 žrtev prve svetovne vojne in neposredno z njo povezanih kofliktov. Tako so tu shranjeni posmrtni ostanki pripadnikov Avstro-ogrske vojske, srbskih, ruskih in romunskih vojnih ujetnikov, judenburških upornikov, koroških borcev, preporodovcev,...

Sama zgradba je ena najvišjih objektov na celotnem območju Žal in je valjaste oblike s premerom 14 m. Ima dve osnovni etaži (pritličje in obhodno prvo nadstropje z balkonom, ki se odpira proti jedru valja). Pod pritličjem so grobnice z razdelki za kosti. Dva nasproti stoječa vhoda sta v prvem nadstropju, poudarjena sta z dostopnima stopniščema. Na glavno stopnišče so prestavili kip žalujočega vojaka - Kranjskega Janeza.

Večina posmrtnih ostankov je v posebnih podzemnih komorah, medtem ko se v pritličju nahajajo spominske plošče in sarkofagi judenburških žrtev. Zaradi slabega vzdrževanja in kraj pločevine s strehe je bila kostnica pogosto vlažna in v slabem stanju. Leta 2004 so izpeljali večja obnovitvena dela, s katerimi so preprečili nadaljnje razpadanje zgradbe. Knjiga s popisom pokopanih je shranjena v muzeju.

28. septembra 1985 je bila z Odlokom o razglasitvi spomenikov revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilne vojne za zgodovinske spomenike, Ur.l. SRS, št. 31/85-1340 kostnica razglašena za zgodovinsko-kulturni spomenik.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 891". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]