Kossou (jezero)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kossou
Fishers boats on Lake Kossou near Kousso in Côte d'Ivoire (1).JPG
Ribiški čolni na jezeru, pri kraju Kousso
Koordinate7°6′N 5°30′W / 7.100°N 5.500°W / 7.100; -5.500Koordinati: 7°6′N 5°30′W / 7.100°N 5.500°W / 7.100; -5.500
Glavni dotokiBandama
Glavni odtokiBandama
Površina porečja32.400
Države porečjaZastava Slonokoščene obale Slonokoščena obala
Maks. dolžina180
Maks. širina8,9
Površina1600
Povp. globina18,4
Maks. globina54
Količina vode29.500.000.000
Gladina (n.m.)204
NaseljaKossou
Reference[1]

Kossou (francosko Lac de Kossou) je akumulacijsko jezero na reki Bandama v osrednjem delu Slonokoščene obale, ki je nastalo z zajezitvijo pri istoimenskem naselju leta 1972. Je največje jezero v državi in za jezerom Volta v Gani drugo največje umetno jezero v Zahodni Afriki.

Izgradnja jezu je bil megalomanski projekt, ki je bil namenjen zagotovitvi oskrbe z električno energijo po osamosvojitvi Slonokoščene obale. Preseljenih je bilo 75.000 ljudi, jezero pa je tudi sicer občutno prizadelo možnost tradicionalne pridelave kave in kakava. Kot alternativa za lokalno prebivalstvo se je pojavilo ribištvo, ki pa zaradi pomanjkanja znanja še ni povsem izkoriščeno.[2] Delno ga podpirata program Združenih narodov za razvoj in Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo. Sama hidroelektrarna ima potencial 535 milijonov kilovatnih ur.[3]

Jezero sčasoma postaja pomemben habitat za različne vodne in polvodne živali, med njimi velikega povodnega konja in mnogo vrst ptic.[3] Po drugi strani se je od nastanka v okolici občutno povečala pojavnost shistosomoze, saj je Kossou življenjski prostor polžev, ki so vmesni gostitelji povzročitelja, vanj pa se je naselila tudi invazivna vodna hijacinta.[4]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Balon, E.K.; Coche, A.G., ur. (2012). "Annex I". Lake Kariba: A Man-Made Tropical Ecosystem in Central Africa. Springer Science+Business Media. str. 244–245. ISBN 9789401023344.
  2. Skinner, Jamie; Niasse, Madiodio; Haas, Lawrence (ur.). Sharing the benefits around large dams in West Africa. Natural Resource Issues. 19. London: International Institute for Environment and Development. ISBN 978-1-84369-717-6.
  3. 3,0 3,1 Hughes, R.H.; Hughes, J.S. (1992). A Directory of African Wetlands. Svetovna zveza za varstvo narave. str. 350. ISBN 2880329493.
  4. Thieme, Michele L.; Abell, Robin; Burgess, Neil; Lehner, Bernhard; Dinerstein, Eric; Olson, David (2005). Freshwater Ecoregions of Africa and Madagascar: A Conservation Assessment. Island Press. str. 217. ISBN 9781597267915.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]