Kosmati črnivec
| Kosmati črnivec | |
|---|---|
 | |
 | |
Znanstvena klasifikacija  | |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Agaricales (listarji) |
| Družina: | Psathyrellaceae (črnivkarke) |
| Rod: | Lacrymaria (črnivci) |
| Vrsta: | L. lacrymabunda |
| Dvočlensko ime | |
| Lacrymaria lacrymabunda (Bull.) Pat. (1887) | |
| Sinonimi | |
| |
Kosmati črnivec (znanstveno ime Lacrymaria lacrymabunda) je gliva iz rodu črnivcev (Lacrymaria). Generično ime Lacrymaria pomeni solzenje, vrstno ime lacrymabunda poudarja to lastnost proizvajanja obilice solz.[1]
Prej je bila uvrščena v rod črnivk (Psathyrella), a so s pomočjo molekularne filogenije ugotovili, da tvori ločeno linijo in jo premaknili v ločen rod.[2]
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuk je sprva zvončaste oblike in gosto dlakav z volnatim, navznoter zavitim robom, na katerega ostanejo pritrjeni bledi delci tančice. Po temu značilnemu robu je ta gliva dobila svoje slovensko ime. V zrelosti postanejo klobuki široko izbočeni, se razširijo do premera med 4 in 12 cm in običajno ohranijo izrazito grbico. Rdečkasta površina klobuka je radialno progasta z rumenimi in glinasto rjavimi odtenki.
Lističi so rahlo in zaokroženo pritrjeni na bet; sprva so rumeno-rjave barve z zelo bledim robom, kmalu pa postanejo lisasto temno rjavi in sčasoma počrneli zaradi dozorevanja trosov. Na ostrinki lističev se v vlažnem vremenu zadržujejo črne vodne kapljice, po čemer je dobila znanstveno ime.
Bet ima v premeru od 5 do 10 mm in je visok od 5 do 10 cm. Je svetlejše rjave barve kot klobuk, vendar proti dnu bolj rjavkast. Je vlaknat, z obročem iz svetlih vlaken, ki se zaradi padajočih trosov kmalu obarvajo črno.[1]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Razširjena je v Severni Ameriki in Evropi, pojavlja pa se tudi v Afriki, na Japonskem in Novi Zelandiji.
V Sloveniji je pogosta.
Raste ob cestah, v parkih, vrtovih, na poljskih robovih in gozdnih poteh, predvsem v rodovitni zemlji. Pojavlja se od zgodnjega poletja do pozne jeseni.[3]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je črne barve. Trosi so limonaste oblike, bradavičasti in merijo 8–11 x 5–7 μm.
Heilocistide, nabreknjene celice na robu lističev se pojavljajo v skupinah; so paličaste z otečenimi konicami in visoke približno 90 µm in imajo premer 12 µm.[1]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- Ognjeni črnivec (Lacrymaria pyrotricha)
- Zbledela kandolovka (Candolleomyces candolleanus)
- Sljudnati tintovec (Coprinellus micaceus)
- Navadna žveplenjača (Hypholoma fasciculare)
- Črnomekinasta mraznica (Armillaria ostoyae)
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Neužitna.[4]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]
klobuk
lističi in bet
trosi
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 O'Reilly, Pat. »Lacrymaria lacrymabunda, Weeping Widow mushroom«. www.first-nature.com (v angleščini). Pridobljeno 14. septembra 2025.
- ↑ Redhead, Scott A.; Vilgalys, Rytas; Moncalvo, Jean‐Marc; Johnson, Jacqui; Hopple, John S. (Februar 2001). »Coprinus Pers. and the disposition of Coprinus species sensu lato«. TAXON (v angleščini). Zv. 50, št. 1. str. 203–241. doi:10.2307/1224525. ISSN 0040-0262.
- ↑ Skirgiełło, Alina (1998). Grzyby (Mycota). T. 25: Podstawczaki (Basidiomycetes), Gołąbkowe (Russulales), Gołąbkowate (Russulaceae ) II, Mleczaj (Lactarius). Flora Polski (v poljščini). Kraków: IB. PAN. ISBN 978-83-85444-65-7.
- ↑ »Lacrymaria lacrymabunda, kosmati črnivec - Gobarsko društvo Lisička Maribor«. www.gobe.si. Pridobljeno 14. septembra 2025.