Koroški kmečki upor

Koroški kmečki upor
Pogled na Kokovo polje
Datum 1478 Prizorišče Vojvodina Koroška (današnja Avstrija, Slovenija, Italija) Izid Zatrtje upora in usmrtitev udeležencev
Udeleženci
Koroška kmečka zveza	Osmansko cesarstvo	Plemiška vojska
Poveljniki in vodje
Peter Wunderlich	Mehmed II.	Friderik III.
Moč
3000	20 000	Neznano
Žrtve in izgube
300

Koroški kmečki upor je bil upor kmetov, ki se je zgodil leta 1478 na Koroškem. Kmetje so v uporu izvolili vodstvo kmečke zveze in sicer vplivno koroško kmečko družino Simetinger, postavljali so svoja sodišča ter zahtevali vpliv nad Cerkvijo, ki naj bi ga pridobili z izvolitvijo duhovnikov.

Ozadje

Osmanske sile so med razpadom Srbskega cesarstva v 14. stoletju vstopile na Balkanski polotok. Leta 1389 so v bitki na Kosovu premagale srbsko vojsko. Po padcu Konstantinopla leta 1453 so turške čete napredovale proti severozahodu in leta 1469 dosegle meje Svetega Rimskega Cesarstva ter vstopile v jugovzhodno Vojvodino Kranjsko.

Zaradi grožnje so koroške posesti dale zgraditi močne utrdbe in zavarovati gorske prelaze. Habsburška uprava pod cesarjem Friderikom III. je lokalnemu prebivalstvu naložila nove davke in prispevke za financiranje operacij. Kljub temu so osmanske sile konec septembra 1473 najprej prečkale Jezerski vrh in oropale dolini Drave in Gline. Leta 1476 so se ponovno premaknile na Koroško iz zgornjesavske doline, oblegale samostan Podklošter, se premaknile v Ziljsko dolino in opustošile območje Beljaka. Postavile so tabor v Vernberku, od koder so začele nadaljnje napade.

Potek

Vojvodina Koroška je med letoma 1473 in 1483 doživela pet turških vpadov na svoje ozemlje, pri čemer je turška konjenica povzročila veliko plenjenja in pobojev. Po besedah ​​sodobnega kronista Jakoba Unresta lokalno plemstvo ni imelo odgovora na veliko število turške konjenice, zato so se preselili v svoje utrjene gradove, duhovščina pa je utrdila cerkve in samostane ter se tam zadržala. To je koroške kmete pustilo brez kakršne koli zaščite. Po vzoru Švicarske Konfederacije so se odločili, da bodo svojo usodo vzeli v svoje roke.

2. februarja 1478 je bila v ortenburških deželah pri Špitalu ob Dravi ustanovljena Koroška kmečka zveza (nemško: Kärntner Bauernbund) pod vodstvom Petra Wunderlicha, kar je med lokalnim plemstvom in duhovščino vzbudilo nekaj zaskrbljenosti. Medtem je v dolini Soče na jugu divjala osmansko-beneška vojna, kjer so Turki neuspešno oblegali trdnjavo Gradišče in se nato obrnili proti severu v Julijske Alpe. Maja so se zbrali kmetje v Beljaku, kjer so organizirali oborožene enote, ki so štele okoli 3000 ljudi, da bi se soočili z napadalci. Začeli so ovirati strmo pot čez prelaz Predel, vendar je 20.000-glavi turški kontingent profesionalnih akindžijskih konjenikov in peščev uspel odstraniti ovire in spustiti konje po vrvi čez skalnat teren.

Ko so se osmanske sile 25. junija spustile z gora in se približale Trbižu, je večina kmetov čez noč pobegnila, da bi zaščitili svoje imetje. Naslednji dan se je le majhna skupina približno 530 kmetov in 70 rudarjev iz Bleiberga odločila, da se bo uprla Turkom in jih poskušala ustaviti v bitki pri Kokovu (Goggau) blizu Trbiža. V neuspešnem poskusu je umrlo približno 300 mož, obkolilo in pobilo jih je približno 20.000 akindžij. Turška vojska se je prebila in nadaljevala s plenjenjem vse do Milštatskega samostana in Sovodnja na Zgornjem Koroškem.

Epilog

Takoj po umiku osmanskih sil so preostale uporniške kmete obtožili izdaje in jih zaradi upora sčasoma postavili pred sodišče. Vodjo upora Petra Wunderlicha so ujeli v bližini Sovodnja, obsodili na smrt in ga javno razkosali v Lendorfu. Kmetje so ostali v težkem položaju, še posebej, ker se je cesar Friderik vključil v avstrijsko-ogrsko vojno proti kralju Matiji Korvinu.

Glej tudi

• Bitka pri Kokovu

Viri

• Več avtorjev, 2000. Ilustrirana zgodovina Slovencev. Ljubljana: Mladinska knjiga.