Pojdi na vsebino

Koridor Zarafšan-Karakum

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Koridor Zarafšan-Karakum
Unescova svetovna dediščina
Uradno imeSilk Roads: Zarafshan-Karakum Corridor
Delsvilna pot
seznam krajev svetovne dediščine v Severni in Osrednji Aziji
Lega Tadžikistan
Turkmenistan
Uzbekistan
Koordinati39°26′29.36″N 69°41′8.01″E / 39.4414889°N 69.6855583°E / 39.4414889; 69.6855583
Površina669.679 ha
Varovalni pas1.750.042 ha
Vključuje31 lokacij v treh državah
Kriterij
Kulturni: (ii)(iii)(v)
Referenca1675
Vpis2023 (Neznano zasedanje)
[uredi v Wikipodatkih]

Koridor Zarafšan-Karakum je 866 km dolg in eden od najpomembnejših odsekov svilne poti.[1]

Ta del svilne poti poteka ob reki Zarafšan in nato proti jugozahodu skozi Uzbekistan, Tadžikistan in Turkmenistan, gre skozi tri kraje svetovne dediščine – Samarkand, Buharo in Merv – ter puščavo Karakum. Ob tej poti so razkošne trgovske rezidence, citadele, zgodnjeislamske mošeje, napredni namakalni sistemi in široka paleta karavanserajev.[2] Vse to priča o živahni trgovini in kulturni izmenjavi v regiji.

Svilna pot, zlasti ta odsek, zaradi svojega poteka v smeri vzhod-zahod in povezav z drugimi koridorji velja za talilni lonec etničnih skupin, kultur in religij. Tu je potekala živahna izmenjava znanosti in tehnologije.

Na 45. zasedanju Odbora za svetovno dediščino, ki je potekalo od 10. do 25. septembra 2023, je bil skupni predlog Uzbekistana, Tadžikistana in Turkmenistana vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine pod nominacijo 1675 na podlagi meril (ii), (iii) in (v).[1] Na koridorju je nominiranih 34 lokacij.[3]

Seznam krajev

[uredi | uredi kodo]
Koridor Zarafšan-Karakum
ID Ime Lokacija (regija) Slika Opis
1675-001 Naselje Hisorak Tadžikistan Je največji urbani spomenik v višavju Srednje Azije, ki leži na nadmorski višini 2250 metrov, meri več kot 7 hektarjev in ima odlično ohranjeno arhitekturo iz 7. in 8. stoletja. Obstoj tega visoko razvitega naselja v gorah, kjer danes ni mest, priča o izjemni volji Sogdijcev in njihovi sposobnosti, da preživijo ostre vremenske razmere. Arhitektura naselja Hisorak je dobro ohranjena. V njem so našli številne organske najdbe: fragmente tekstila in oblačil, lesene pripomočke, vključno z izrezljanimi stropnimi ploščami in sogdijskimi dokumenti, žito, usnje, krzno, mumificirane pse itd. Kot veličasten urbanistični in utrdbeni projekt se Hisorak ponaša z bogato okrašeno palačo v Citadeli I. Naselje priča tudi o sogdijski palačni arhitekturi in opremi. Je tudi izjemna trdnjava, prilagojena gorskemu grebenu in urbano naselje v težko dostopni gorski regiji z ostrim podnebjem.[4]
1675-002 Trdnjava na gori Mug Tadžikistan V trdnjavi Mug so odkrili edino večjo najdbo dokumentov, ki se nanašajo na dogodke v Sogdiji, napisanih s sogdijskega vidika. Ti dokumenti predstavljajo enega glavnih virov podatkov o dogajanjih na svilni poti v 8. stoletju, ko so se Arabci, Turki, Kitajci, Perzijci (zaratustrovci in muslimanski spreobrnjenci), Horezmijci in Sogdijci borili za prevlado v regiji.[5]
1675-003 Naselje Kum Tadžikistan Gorsko naselje Kum, ki ga sestavljajo zelo dobro ohranjena citadela, palača, hiše in utrdbe je kraj, kamor se je pred preganjanjem zatekel Davastiš, zadnji vladar Panjakenta. Naselje odraža nacionalno kulturo in življenje v sogdijskem višavju v poznem 7. in začetku 8. stoletja.

Izkopavanja večine naselja Kum, skupaj z zapisi, najdenimi v citadeli na gori Mug, omogočajo natančnejši vpogled v razmere in izzive, s katerimi so se soočali prebivalci gorske Sogdije. Kum kaže na urbanistično načrtovanje naselij in utrdb vzdolž svilne poti, pa tudi na gradnjo palač malih sogdijskih knezov, vpletenih v trgovino na svilni poti. Ponazarja tudi izjemno človeško dejavnost v surovem gorskem okolju in z arheološkimi dokazi priča o islamizaciji regije.[6]

1675-004 Trdnjava Gardani hisar Tadžikistan Gardani hisar je edino v celoti izkopano podeželsko naselje Sogdijcev iz 7. do začetka 8. stoletja. Je referenčno mesto za življenje preprostih Sogdijcev v višavju, ki se razlikuje od palač, trdnjav ali templjev, znanih v drugih delih Sogdije.[7]
1675-005 Trdnjava Tali Hamtuda Tadžikistan Tali Hamtuda je izjemen primer poznoantične in zgodnjesrednjeveške trdnjave v regiji. Dobro ohranjena trdnjava izvira iz 1. stoletja našega štetja, obdobja tik pred razcvetom sogdijske civilizacije ob svilni poti. Njena odlična ohranjenost jasno prikazuje interakcijo med visoko razvito kulturo sogdijske nižine in bolj arhaično kulturo gorskih regij ter vpliv prve na slednjo.[8]
1675-006 Mavzolej Hodže Mohameda Bašoroja Tadžikistan Za mavzolej velja posebej omeniti okrasitev fasade z izrezljano terakoto, kar je redka značilnost za stavbe iz 14. stoletja. V notranjosti mavzoleja so številne različne vrste dekoracij, kot so rezbarjen les, ploščice, majolika, neglazirana in glazirana terakota ter redko videno rezbarjena surova glina. Takšnega bogastva tehnik in takšne kombinacije dekorativnih slogov ne najdemo v nobenem drugem spomeniku v Srednji Aziji.[9]
1675-007 Namakalni sistem Toksankoriz Tadžikistan Toksankoriz je najbolje ohranjen vodni predor v porečju reke Serafšan. Za razliko od namakalnih sistemov Irana ali Turfanske oaze ne gre za podzemni kanal, temveč za galeriji podoben kanal, izklesan skozi skalo.

Struktura je dokaz človekove interakcije z okoljem in služi kot dokaz o rabi naravnih virov med intenzivnim dogajanjen na svilni poti v srednjem veku. Sistem je bil zgrajen in razširjen med 6. in 12. stoletjem in je deloval do 30. let 20. stoletja.[10]

1675-008 Naselje Sanjaršak Tadžikistan Naselje Sanjaršak je bilo sogdijsko mesto in eno najpomembnejših urbanih središč v zgornji dolini Zarafšane ter največje naselje v bližini Pendžikenta. Nadzorovalo je trgovsko pot prek Magiandarje do doline Kaškadarja. Za razliko od Pendžikenta je Sanjaršak obstajal še v zgodnjem samanidskem obdobju in predstavlja redek primer prehoda sogdijskega urbanega prostora iz 8. v 9. stoletje. Sanjaršak prikazuje nekatere najbolje ohranjene in najimpresivnejše primere sogdijske stanovanjske arhitekture v Srednji Aziji, ki ponekod dosežejo višino do 6 metrov.[11]
1675-009 Stari Pandžakent Tadžikistan Stara sogdijska knežja prestolnica je cvetela predvsem v 7. in 8. stoletju in je pomembno arheološko najdišče.
1675-010 Tempelj Jartepa II Uzbekistan Arheološko najdišče Jartepa II je primer zoroastrskega templja na svilni poti in zunajmurskega pan-sogdijskega svetišča. Najdišče je bilo verjetno povezano z ustanovitvijo kulta Nane in je bilo del mreže zoroastrskih svetih mest, ki so se pojavila vzdolž svilne poti v 5. stoletju.[12]
1675-011 Sulejmantepa Uzbekistan Arheološko najdišče Sulejmantepa je primer krščanskega samostana Cerkve vzhoda na svilni poti in priča o širjenju vzhodnosirskega krščanstva vzdolž svilne poti v 5. stoletju in njegovem nadaljnjem razvoju do 14. stoletja, ko je krščanstvo izginilo iz koridorja Zarafšan-Karakum.[13]
1675-012 Naselje Kafirkala Uzbekistan Kafirkala je bila verjetno kraljeva rezidenca Ikšidov, predislamskih vladarjev Samarkanda. Predstavlja zgodnjo islamizacijo koridorja Zarafšan-Karakum, saj je naselje ohranilo svojo gospodarsko vlogo tudi po arabski osvojitvi. Je primer izkoriščanja vodnih virov in utrjevanja. Kafirkala je bila pomembno proizvodno središče na svilni poti, zlasti zaradi svojih lončarskih peči, izvora pozne sogdijske lončarske proizvodnje z uporabo sljude za posnemanje srebra. Posoda ima veliko podobnosti s kovinsko in keramično posodo.[14]
1675-013 Naselje Dabusija Uzbekistan Dabusija je primer kontinuitete poselitve in urbanega razvoja, ki je trajala od 19. stoletja pr. n. št. do 6. stoletja n. št. Bila je središče protoindustrije in obrti. Z njenimi kovinskimi in tekstilnimi izdelki se je trgovalo vzdolž cele svilne poti. Kot središče učenja je bilo naselje Dabusija povezano s številnimi učenjaki, filozofi, jezikoslovci in poznavalci islamskega prava in teologije.[15]
1675-014 Arhitekturni kompleks šejka Kasima Uzbekistan
1675-015 Mavzolej Mira Sajuda Bakroma Uzbekistan Skoraj v celoti ohranjen mavzolej odraža razvoj srednjeazijske arhitekture na splošno in še posebej spominskih stavb.
1675-016 Karavanseraj Rabat-i Malik Uzbekistan Rabat-i Malik ima v zgodovini perzijske arhitekture posebno mesto zaradi impresivne zasnove fasade z okrasno vdelanimi valjastimi stebri na stenah, ki obdajajo glavni vhodni portal. Karavanseraj, zgrajen med letoma 1068 in 1080, je bil eden največjih te vrste.[16][17] Ohranjen je samo njegov vhod.
1675-017 Malik sardoba Uzbekistan Cisterna je bila zgrajena v 11. stoletju za oskrbo Rabat-i Malika z vodo. Voda se je dovajana iz reke Zaravšan po podzemnem kanalu in se tam shranjevala skozi vse poletje. Zahvaljujoč 12 metrov visoki kupoli, ki jo je ščitila pred vročino, je voda ostala čista in hladna. Sardoba je bila vir pitne vode tudi za mimoidoče popotnike in karavane.
1675-018 Degaronova mošeja Uzbekistan Degaronova mošeja, zgrajena verjetno v 11. ali 12. stoletju, je ena najzgodnejših islamskih verskih zgradb v Uzbekistanu. Čeprav je islamska zgradba, njen arhitekturni slog bolj spominja na predislamske zgradbe. Njena zunanjost spominja na zoroastrski tempelj, medtem ko je obokan strop značilen za islamske zgradbe. Mošeja je zaradi te nenavadne strukture edinstvena.[18]
1675-019 Časma Ajubov mavzolej Uzbekistan Časma Ajubov mavzolej je reprezentativen tip mavzoleja in arhitekturne dekoracije iz obdobja Karakanidov od 11. do sredine 15. stoletja. Oblika mavzoleja je bila že takrat edinstvena, ker takšnega potrala ni imel noben drug mavzolej. Originalna izrezljana dekoracija iz enobarvne terakote, obarvane z zlato okro, je zelo edinstvena za predmongolsko obdobje od 12. do 13. stoletja. Poudarki turkizne glazure so eden najzgodnejših primerov uporabe barve in odražajo pomemben korak v keramični tehnologiji, ki se je kasneje razširila po koridorju svilne poti.

Svilne ceste.[19]

1675-020 Naselje Vardanze Uzbekistan Vardanze so ostanki srednjeveškega utrjenega mesta Vardana, ki je nadziralo svilno pot od Samarkanda do Buhare. Mesto je bilo eno od političnih središč zahodne Sogdije. Od 4. do 8. stoletja je bilo glavno mesto starodavne kmetijske regije, katere obdelovanje je temeljilo na vodi iz kanala Šafirkan, srednjeveškega kanala iz reke Zarafšan. Bilo je sedež Vardan Kudatov, kraljev Vardane, ki so se v heftalitskem, turškem in arabskem obdobju od 4. do 8. stoletja potegovali za prevlado na tem območju.[20]
1675-021 Vobkentski minaret Uzbekistan Minaret, zgrajen v letih 1196 in 1197, je skoraj v celoti ohranjen in je zato pomemben za preučevanje nastanka in razvoja minaretov v Srednji Aziji.
1675-022 Nakšbandijeva grobnica Uzbekistan Grobnica Bahauddina Nakšbanda, soimenjaka nakšbandskega reda, enega največjih in najvplivnejših muslimanskih sufističnih redov, je danes pomembno romarsko mesto.
1675-023 Nekropola Čor-Bakr Uzbekistan Arhitekturni kompleks je dokaz verske tradicije poznega islamskega obdobja v Srednji Aziji, ko so gradili mavzoleje in nekropole za častitljive osebnosti. Je največji pokopališki kompleks v buharski regiji z edinstveno notranjo postavitvijo.[21]
1675-024 Naselje Varahša Uzbekistan Naselje Varakša je bilo pomembna vojaška postojanka na zahodni meji oaze, pa tudi pomembno trgovsko središče na cesti med Buharo in Horezmom. Ležalo je na stiku med nomadskim in stalno naseljenim prebivalstvom. Bilo je politično središče Sogdijcev in zunanje prebivališče Buhar-Kudatov, v katerem sta bili močno utrjena citadela in palača z izjemnimi stenskimi poslikavami v 'rdeči' in 'modri' dvorani ter izrezljanimi alabastrnimi okraski iz 8. stoletja, ki so mešali sogdijske tradicije z indijskimi, sasanidskimi in omajadskimi motivi.[22]
1675-025 Naselje Pajkend Uzbekistan Zaradi odlične ohranjenosti se to sogdijsko mesto, ki je bilo stoletja zakopano pod peskom, imenuje "Azijski Pompeji".[23] Mesto, ustanovljeno med 4. in 2. stoletjem pred našim štetjem, je bilo pomembno trgovsko središče na svilni poti. Po prihodu Arabcev v 8. stoletju je postalo tudi pomembno islamsko središče.[24]
1675-026 Naselje Amul Turkmenistan Amul je bil eno najpomembnejših urbanih središč Horasana. Nahajal se je na relativno ozkem pasu obdelovalnih zemljišč na levem bregu Amu Darje. Mesto je bilo upravno in kulturno središče osrednje regije Amu Darje. Njegova strateška lega ob reki mu je omogočala nadzor nad ključnim prehodom čez reko. Od tu so vodile poti na vzhod proti Buhari in Pojkentu po dolini Zarafšana in najkrajša pot čez puščavo Karakum do delte Mugraba in Merva. Izkopavanja kažejo na neprekinjeno poselitev od prvih stoletij našega štetja do 19. stoletja.[25]
1675-027 Karavanseraj Mansaf Turkmenistan Karavanseraj Mansaf je bilo postajališče (rabad), ki je delovalo od 9. do začetka 10. in od 11. do 12. stoletja na odseku svilne poti Amul-Merv. Karavanseraj Mansaf odraža prizadevanja ljudi vzdolž koridorja Zarafšan-Karakum, da bi ustvarili in vzdrževali dovršen infrastrukturni sistem, ki je stoletja podpiral trgovino in potovanja vzdolž svilne poti.[26]
1675-028 Karavanseraj Mansaf Turkmenistan
1675-029 Karavanseraj Konegala Turkmenistan Karavansaraj Konegala je izjemen primer karavanseraja na odseku Amul-Merv iz obdobja od 10. do začetka 13. stoletja. Njegovi arheološki ostanki odražajo izjemne spretnosti pri gradnji udobnih nastanitev v surovem puščavskem okolju Karakuma.
1675-030 Tahmalaj Turkmenistan
1675-031 Karavanseraj Akja Gala Turkmenistan Karavanseraj Akja Gala je izjemen primer karavanseraja iz 9. do 12. stoletja. Njegovi arheološki ostanki odražajo izjemne spretnosti pri gradnji udobnih nastanitev v surovem puščavskem okolju Karakuma.[27]
1675-032 Karavanseraj Gizilja Gala (Rabad al-Hadid) Turkmenistan Karavansaraj izvira iz 8. do 12. stoletja in odraža izjemne spretnosti pri gradnji udobnih nastanitev v surovem puščavskem okolju Karakuma.
1675-033 Karavanseraj Gizilja Gala (Rabad al-Hadid) Turkmenistan Karavanseraj Gizilja Gala je izjemen kompleks karavanserjev na odseku Amul-Merv iz obdobja od 8. do 12. stoletja. Njegovi arheološki ostanki odražajo izjemne spretnosti pri gradnji udobnih nastanitev v surovem puščavskem okolju Karakuma.[28]
1675-034 Kušmejhan Turkmenistan Kušmejhan je bilo pomembno mesto v oazi Merv. Bilo je izhodišče za prečkanje puščave Karakum do Amula, pomembnega tržnega mesta in strateškega središča vzdolž svilne poti.[29]
Vira: [3][1]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 »Silk Roads: Zarafshan-Karakum Corridor« (v angleščini). UNESCO World Heritage Convention. 2023.
  2. ↑ »Neue Welterbestätten 2023« (v nemščini). Deutsche UNESCO-Kommission. 2023.
  3. 1 2 Nomination Text 1675. (PDF, 177 MB) In: International Institute for Central Asian Studies, abgerufen am 20. September 2023
  4. ↑ »希索纳克定居点遗址Khisorak settlement-遗产数据库 -«. silkroads.org.cn (v zh en).{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)[mrtva povezava]
  5. ↑ Pavel Lurje. »The Castle on Mount Mugh and Its Documents«. The Sogdians | Smithsonian Institution.
  6. ↑ »库姆要塞Kum Settlement-遗产数据库 -«. silkroads.org.cn (v zh en).{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)[mrtva povezava]
  7. ↑ »噶尔丹尼 喜萨尔Gardani Khisor settlement-遗产数据库 -«. silkroads.org.cn (v zh en).{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)[mrtva povezava]
  8. ↑ »塔里-哈姆图达堡垒Tali Khamtuda fortress-遗产数据库 -«. silkroads.org.cn (v zh en).{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)[mrtva povezava]
  9. ↑ »The mausoleum of Khoja Muhammad Bashoro« (v angleščini). International Institute for Central Asian Studies. 17. november 2020.
  10. ↑ »托克桑坎儿井灌溉系统Toksankoriz irrigation system-遗产数据库 -«. silkroads.org.cn (v zh en).{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)[mrtva povezava]
  11. ↑ »桑加沙古城遗址 Sanjar shakh settlement-遗产数据库 -«. silkroads.org.cn (v zh en).{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)[mrtva povezava]
  12. ↑ »加尔特帕二号神庙Jartepa II Temple-遗产数据库 -«. silkroads.org.cn (v zh en).{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)[mrtva povezava]
  13. ↑ »苏雷曼特帕修道院Suleimantepa-遗产数据库 -«. silkroads.org.cn (v zh en).{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)[mrtva povezava]
  14. ↑ »卡菲尔·卡拉古城Kafirkala Settlement-遗产数据库 -«. silkroads.org.cn (v zh en).{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)[mrtva povezava]
  15. ↑ »达布斯亚古城Dabusiya Settlement-遗产数据库 -«. silkroads.org.cn (v zh en).{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)[mrtva povezava]
  16. ↑ »Rabat-i-Malik Caravanserai«. uzbek-travel.com. "Shahina Biznes Travel" Ltd.
  17. ↑ »Rabati Malik Caravanserai«. UNESCO World Heritage Convention (v angleščini). 18. januar 2008.
  18. ↑ »DIE DEGGARON-MOSCHEE«. Institut für Tourismusentwicklung der Republik Usbekistan. 29. oktober 2020.
  19. ↑ »查斯玛依·约伯冢Chasma-iAyubKhazira-遗产数据库 -«. silkroads.org.cn (v zh en).{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)[mrtva povezava]
  20. ↑ »瓦尔丹泽古城Vardanze Settlement-遗产数据库 -«. silkroads.org.cn (v zh en).{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)[mrtva povezava]
  21. ↑ »乔巴克尔大墓地Chor Bakr Necropolis-遗产数据库 -«. silkroads.org.cn (v zh en).{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)[mrtva povezava]
  22. ↑ »瓦刺赫沙古城Varakhsha Settlement-遗产数据库 -«. silkroads.org.cn (v zh en).{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)[mrtva povezava]
  23. ↑ »Siedlung Paikend - Pompeji von Asien«. uzbekistan.travel (v nemščini).
  24. ↑ »Ancient settlement Paikend, Bukhara, Uzbekistan. Architectural monuments of Central Asia«. Central Asia Travel (v angleščini).
  25. ↑ »阿木勒遗址Amul-遗产数据库 -«. silkroads.org.cn (v zh en).{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)[mrtva povezava]
  26. ↑ »曼萨夫驿站Mansaf Caravanserai-遗产数据库 -«. silkroads.org.cn (v zh en).{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)[mrtva povezava]
  27. ↑ »阿克亚加拉驿站Akja Gala Caravanserai-遗产数据库 -«. silkroads.org.cn (v zh en).{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)[mrtva povezava]
  28. ↑ »吉兹勒亚加拉驿站Gyzylja Gala Caravanserai (Rabad al-Hadid)-遗产数据库 -«. silkroads.org.cn (v zh en).{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)[mrtva povezava]
  29. ↑ »库什梅罕古城Kushmeihan (Dinli Kishman)-遗产数据库 -«. silkroads.org.cn (v zh en).{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)[mrtva povezava]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Koridor_Zarafšan-Karakum&oldid=6673557«