Koordinatni čas

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinatni čas omogoča merjenje časa v določenem koordinatnem sistemu.
Ta čas je osnova za določanje zaporedja dogodkov za telesa v odnosu do tega koordinatnega sistema. Povezava z opazovanim lastnim časom za opazovalca v odnosu do koordinatnega časa je odvisna od hitrosti, mase in energije. Dogodek je določen s tremi prostorskimi in eno časovno koordinato. Časovna koordinata se obravnava kot koordinatni čas, ki se razlikuje od lastnega časa.
V posebni teoriji relativnosti je dogodek določen z lastnim časom, ki ga meri ura, ki se nahaja na istem mestu kot opazovani dogodek. Ura se tako ne giblje glede na opazovalca.
V splošni teoriji relativnosti se lahko koordinatni sistem izbere poljubno. Za uro s stalnimi prostorskimi koordinatami je povezava med koordinatnim (t) in lastnim časom (\tau) podana z

\frac{d\tau}{dt} = \sqrt{g_{00}}

kjer je g_{00} komponenta metričnega tenzorja, ki vključuje tudi gravitacijsko podaljšanje časa.

Koordinatni časovni sistem se uporablja kot časovna koordinata v izračunih, kjer moramo upoštevati relativistične efekte. Bolj enostavno je, da uporabljamo lastni čas ure, ki je neskončno daleč od telesa. Na takšno uro ne vpliva gravitacijsko podaljševanje časa. Lastni čas v gravitacijskem polju teče počasneje kot koordinatni čas.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]