Kongregacija za redovne in podobne družbe
| Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae | |
sedež nekdanje kongregacije | |
| Pregled | |
|---|---|
| Ustanovitev | 27. maja 1586 |
| Ukinitev | 19. marec 2022 |
| Tip | kongregacija Rimske kurije |
| Status | nadomeščena z Dikasterijem za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja |
| Sedež | Piazza Pio XII 10 00193 Rim, Italija |
| Spletno mesto | uradna spletna stran |
Kongregacija za redovne in podobne družbe [1] tudi Kongregacija ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja[2] (latinsko Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae), je bila kongregacija Rimske kurije, pristojna za vse zadeve v zvezi z verskimi redovi in organizacijami ter družbami apostolskega življenja, glede njihovega upravljanja, discipline, študija itd.
Pristojna je bila tudi za zadeve glede puščavnikov, posvečenih devic in novih oblik posvečenega življenja. Ni imela ozemeljskih omejitev, vendar je lahko nekatere zadeve posredovala v reševanje bolj pristojnim kongregacijam Rimske kurije. Kongregacija je obravnavala tudi zadeve v zvezi s skupinami vernikov, ustanovljenimi z namenom, da postanejo ustanove posvečenega življenja ali družbami apostolskega življenja ter organizacijo tretjih redov.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Sama kongregacija je izvirala iz Svete kongregacije za svetovanje o regularnih, ki jo je ustanovil papež Sikst V. 27. maja 1586.
Prefekti (kardinali)
[uredi | uredi kodo]- Girolamo Maria Gotti, OCD (1899-1902)
- José Calasanz Vives Tutó, OFMCap (1908-1913)
- Ottavio Cagiano de Azevedo (1913-1915)
- Domenico Serafini, OSB (1916)
- Diomede Falconio, OFM (1916-1917)
- Giulio Tonti (1917-1918)
- Raffaele Scapinelli di Léguigno (1918-1920)
- Teodoro Valfre di Bonzo (1920-1922)
- Camillo Laurenti (1922-1928)
- Alexis-Henri-Marie Lépicier, OSM (1928-1935)
- Vincenzo LaPuma (1935-1943)
- Luigi Lavitrano (1945-1950)
- Clemente Micara (1950-1953)
- Valerio Valeri (1953-1963)
- Ildebrando Antoniutti (1963-1973)
- Arturo Tabera Araoz (1973-1975)
- Eduardo Francisco Pironio (pro-prefekt 1975-1976, prefekt 1976-1984)
- Jean Jérôme Hamer, OP (pro-prefekt 1984-1985, prefekt 1985-1992)
- Eduardo Martínez Somalo (1992-2004)
- Franc Rode, CM (2004-2010)
- João Bráz de Aviz (2010-2022)
Ukinitev
[uredi | uredi kodo]V apostolski konstituciji papeža Frančiška Praedicate Evangelium[3], objavljeni 19. marca 2022, ki je pričela veljati 5. junija 2022, je v prehodnih določilih, v poglavju 3 zapisano, da se z njenim začetkom veljave predhodna apostolska konstitucija Pastor Bonus v celoti razveljavi in nadomesti, z njo pa se ukinejo tudi ustanove Rimske kurije, ki jih ta konstitucija ne predvideva več oz. jih ne reorganizira.[4] Z veljavnostjo te apostolske konstitucije je bila ukinjena tudi predmetna kongregacija. Njene naloge in zadožitve so bile na novo oblikovane v okviru Dikasterija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Reven, Zdravko (1971). Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971). Nadškofijski ordinariat, Ljubljana. str. 12. COBISS 2831107.
- ↑ Rebić, Adalbert, Bajt, Drago (2007). Splošni religijski leksikon: A-Ž. Modrijan, Ljubljana. str. 594. COBISS 235261696.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - ↑ »Konstitucija Praedicate Evangelium«. Kanonist. Pridobljeno 27. februarja 2023.
- ↑ Ekpo 2025, str. 285.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 (COBISS)
- Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: Splošni religijski leksikon: A-Ž Ljubljana, Modrijan, 2007 (COBISS)
- Ekpo, Antony (2025). Rimska kurija: zgodovina, teologija in organizacija. Družina. COBISS 227235843. ISBN 978-961-04-1168-0.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]