Kompaktna fluorescentna sijalka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Varčne sijalke različnih oblik‎

Kompaktna fluorescentna sijalka, pogosto imenovana tudi »varčna žarnica« je tip fluorescentnih sijalk, razvit kot nadomestek »klasičnih žarnic« z žarilno nitko.

Varčevanje z energijo postaja obvezno. Do 31. decembra 2012 je bilo v EU potrebno vse žarnice z žarilno nitko nadomestiti z ustreznimi varčnimi sijalkami. Začelo se je pri najmočnejših: od 1. septembra 2009 naprej trgovci niso mogli več dobaviti »klasičnih« žarnic z močjo nad 100W.

Nove sijalke so sicer res varčne, toda na njihove prednosti mečejo senco nekatere neprijetne lastnosti - med drugimi vsebujejo živo srebro in oddajajo potencialno nevarno elektromagnetno valovanje.

Prednost varčnih sijalk[uredi | uredi kodo]

Prednost varčne sijalke je nižja poraba električnega toka, ob večjem svetlobnem izkoristku daljša življenjska doba, manjša toplotna izguba

Pomanjkljivost varčnih sijalk[uredi | uredi kodo]

Pomanjkljivosti varčnih sijalk so močno elektromagnetno polje, moteče »migetajoče« frekvence, nenaravna barva svetlobe, ekološko kritična proizvodnja, vsebnost strupenega živega srebra, nevarni odpadki, s časom padajoča svetilnost, krajša življenjska doba pri povečanem številu vklopov, višja cena

Delovanje[uredi | uredi kodo]

Ko pritisnemo na stikalo, tok elektronov vzbudi pare živega srebra, ki oddajajo nevidno UV-svetlobo, ta pa aktivira prevleko iz fluorescenčnih fosforjevih soli, ki zažari v beli svetlobi. Brez živega srebra torej ne bo šlo dokler ne razvijemo npr.tehnologije LE diod in odpravimo težave z večjimi tokovi.

Živo srebro v sijalkah[uredi | uredi kodo]

Medicinske raziskave kažejo, da večje količine živega srebra poškodujejo centralni živčni sistem (kar se kaže z zmanjšanjem umskih sposobnosti ter vedenjskimi in osebnostnimi motnjami) in ledvice. V skladu z evropsko zakonodajo varčne sijalke lahko vsebujejo 3 mg živega srebra, torej 3- do 5 krat manj ko fluorescenčne cevi (pogosto napačno imenovane neonke. Količina je reseda majhna, vendar bi pri daljši izpostavljenosti (npr. vdihavanje hlapov v zaprtem prostoru) prekoračila priporočeno dopustno mejo. Raziskave kažejo, da se živčne motnje začnejo pojavljati pri koncentraciji med 15 in 30 mikro grami na kubični meter zraka. Vsekakor pa pri fluorescentnih sijalkah nevarnost zastrupitve z živim srebrom ni velik problem, saj je možnost da se žarnica razbije zelo majhna.

Glej tudi: Zastrupitev z živim srebrom

Vpliv na okolje[uredi | uredi kodo]

Francoska Agencija za okolje in obvladovanje energije je izračunala, da je na njihovem trgu že približno 30 milijonov varčnih sijalk. Pri 3 mg na sijalko to nanese 90 kg živega srebra, kar je le 1,1% od 7,9 tone porabljenih v Franciji leta 2006.

Poraba[uredi | uredi kodo]

Ker spremenijo precej več električnega toka v vidno svetlobo kot v toploto, te sijalke potrebujejo za enako svetilnost 4 - 5-krat manj elektrike kot klasične žarnice in imajo v povprečju 8-krat daljšo življenjsko dobo. Čeprav je njihova nabavna cena bistveno višja, pa vsakemu gospodinjstvu prehranijo nekaj deset evrov na leto.

volframova nitka je preteklost, različne izvedbe sodobnih svetil‎

Nevarnost UV-sevanja[uredi | uredi kodo]

Leta 2007 je Evropska komisija ustanovila posebno znanstveno skupino, ki naj bi raziskala ozadje pritožb da uporaba varčnih sijalk povzroča različne zdravstvene težave (bolezenski znaki naj bi se gibali od migren do kožnih bolezni do epilepsije). V obširni raziskavi, ki jo je skupina objavila septembra 2008, je bil odgovor na temeljno vprašanje, ali uporaba varčnih sijalk poslabšuje simptome nekaterih bolezni, negativen. Kljub temu pripominja, da v nekaterih skrajnih primerih (dolgotrajna izpostavitev na razdalji manj kot 20 cm) UV-sevanje doseže mejo, ki je ne smemo preseči brez nevarnosti za kožo in očesno mrežnico. V celotni Evropski uniji bi utegnilo imeti kakršne koli zdravstvene težave zaradi UV-sevanja v najslabšem primeru največ 250.000 ljudi, kar pomeni 0,05% vsega prebivalstva. Poročilo ob zaključku tudi ugotavlja, da uporaba sijalk z dvojim plaščem - torej tistih, ki imajo obliko klasične žarnice - odpravi praktično vse tveganje.

Elektromagnetno sevanje[uredi | uredi kodo]

Podatki o tem se opirajo na raziskavo, ki sta jo leta 2007 na Politehniki v španski Valencii izvedli dve civilni ustanovi, španska Arca Iberica in francoski Center za neodvisno raziskavo in informacije o elektromagnetnem sevanju. Ta je pred dvema letoma v alarmantnem poročilu oznanil, da varčne sijalke ustvarjajo močna elektromagnetna polja, ki kvarno vplivajo na naprave in ljudi v okolici. Preiskavo so izvedli na prošnjo zdravnikov, ki so opazili, da se pri srčnih spodbujevalnikih v bližini prižganih varčnih sijalk pojavljajo motnje. Takoj ko so sijalke ugasnili so motnje izginile. Po trditvah centra naj bi elektronika v varčnih sijalkah z močjo od 11 do 20W na oddaljenost 20 cm ustvarjala električno polje z jakostjo od 4 do 180V/m, ki bi padlo na običajno vrednost ozadja 0,2V/m šele na razdalji 1m od sijalke, to pa naj bi bila tudi nevarna razdalja po priporočilih CREIIEM. Opominjajo še, da se ob vključitvi sijalke pojavljajo napetostne konice od 100 do 300V/m, ki motijo medicinske vsadke. Izmerjene vrednosti naj ne bi presegale 87V/m, ki jo je evropska komisija že leta 1999 priporočila kot mejno vrednost.


VIRI:

http://www.e-lumen.eu

http://ec.europa.eu/news/energy/090901_sl.htm

http://www.criirem.org

http://www.pozitivke.net/article.php/20071210170140444

http://www.pozitivke.net/article.php/20071221183819950

http://www.ps-promis.si/index.php/izdelki/govena/kaj-moramo-vedeti-prei-nakupu-varne-arnice

http://www.initiative.cc/

http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/naj-sveti-zarnica-ze-130-let/215155