Wild 2
 Posnetek kometa iz sonde Stardust | |
| Odkritje | |
|---|---|
| Odkritelj | Paul Wild |
| Datum odkritja | 6. januar 1978 |
| Oznake | |
| 1978 XI; 1984 XIV; 1990 XXVIII | |
| Lastnosti tira | |
| Epoha | 1. maj 2009 (JD 2454952,5)[1] |
| Odsončje | 5,310 a.e. |
| Prisončje | 1,598 a.e. |
| Velika polos | 3,453 a.e. |
| Izsrednost | 0,537 |
| Tirna doba | 6,42 let |
| Naklon tira | 3,237° |
| Zadnje prisončje | 25. september 2003 |
| Naslednje prisončje | 22. februar 2010[2] |
Komet 81P/Wild, znan tudi kot Wild 2, je periodični komet z obhodno dobo okoli 6,4 let.
Komet pripada Jupitrovi družini kometov.[1]
Odkritje[uredi | uredi kodo]
Komet je 6. januarja 1978 odkril švicarski astronom Paul Wild na Astronomskem inštitutu v Bernu v Švici.[1]
Lastnosti[uredi | uredi kodo]
Verjamejo, da je imel Wild 2 večino življenja oddaljeno in krožno tirnico. Leta 1974 je letel blizu Jupitra (na oddaljenosti samo 0,006 a.e.)[3] in njegov gravitacijski privlak mu je spremenil tirnico ter ga potegnil v notranji del Osončja. Obhodni čas se mu je tako skrajšal s 40 na 6 let, njegov perihelij pa je zdaj 1,59 a.e.
Po meritvah, ki jih je opravila sonda Stardust, ima telo obliko troosnega elipsoida s polosmi 1,65 x 2,00 x 2,75 km. Najkrajša os je rotacijska os.[4][5]
Ob odkritju je Wild ocenil magnitudo kometa na vrednost med 13,5 in 14,0.[6]
Komet so po odkritju opazovali vsako leto.
Stardust[uredi | uredi kodo]
Komet je bil cilj Nasine odprave Stardust, katere cilj je bil zbiranje vzorcev kometovega repa. Sonda je bila izstreljena 7. februarja 1999, mimo kometa je letela 2. januarja 2004. Sonda je med poletom pobrala vzorce iz kometove kome. Vzorci so bili poslani na Zemljo leta 2006. Med mimoletom je posnela tudi kometovo površino. Na posnetkih se vidi, da je površina kometa razbrazdana in polna nizkih ravninskih delov, ki so verjetno posledica udarcev na komet padlih nebesnih teles ali pa izhajanja plinov iz površine.
Posoda z vzorci je pristala na Zemlji 15. januarja 2006. Znanstveniki so analizirali ujete delce, odstranili posamezna zrna medzvezdnega pradu in vzorce poslali okoli 150 znanstvenikom.[7]
Zrnca prahu vsebujejo večje število organskih spojin. Vsebujejo tudi biološko uporaben dušik. Alifatski oglikovodiki imajo daljše verige kot so jih našli v medzvezdnem prostoru. Niso našli hidroksidnih silikatov ali kabonatnih mineralov. To pomeni, da na prašne delce ni delovala voda. Našli so kristalne silikate kot so olivin, anortit in diopsid,[8] ki nastajajo samo pri visokih temperaturah.
Posnetki kometa[uredi | uredi kodo]
-
Posnetek kometa med približevanjem -
Izbruhi na kometu -
Površina kometa in imenovane značilnosti na njem
Opombe in reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Podatki pri JPL
- ↑ 81P past, present and future orbital elements
- ↑ podatki pri Solarviews
- ↑ »Podatki iz Journal of Geophysical Research Planets«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. februarja 2009. Pridobljeno 15. septembra 2009.
- ↑ »Podatki pri Planetary Society«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. maja 2006. Pridobljeno 25. maja 2006.
- ↑ »Podatki na kometografiji«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2008. Pridobljeno 15. septembra 2009.
- ↑ »Scientists Confirm Comet Samples, Briefing Set Thursday«. nasa.gov. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. marca 2008. Pridobljeno 5. marca 2008.
- ↑ »Comet from coldest spot in solar system has material from hottest places«. uwnews.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. oktobra 2007. Pridobljeno 5. marca 2008.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Simulacija tirnice (angleško)
- Komet na Kometografiji Arhivirano 2008-07-05 na Wayback Machine. (angleško)
- Podatki o kometu na strani Seiči Jošide (angleško)
- Analiza materiala iz Stardusta (nemško)
- Več posnetkov (72) iz sonde Stardust Arhivirano 2006-01-17 na Wayback Machine. (angleško)
- Komet Wild 2 (angleško)
| Predhodnik: Komet Peters-Hartley (80P/ Peters-Hartley) |
Seznam periodičnih kometov Komet Wild 2 (81P/Wild) |
Naslednik: Komet Gehrels 3 (82P/Gehrels) |
