Komet Wild 2
Posnetek kometa iz sonde Stardust | |
| Odkritje | |
|---|---|
| Odkritelj: | Paul Wild |
| Odkrit dne: | 6. januar 1978 |
| Druge oznake: | 1978 XI; 1984 XIV; 1990 XXVIII |
| Značilnosti tiraA | |
| Epoha: | 1. maj 2009 (JD 2454952,5)[1] |
| Odsončje: | 5,310 a.e. |
| Prisončje: | 1,598 a.e. |
| Velika polos: | 3,453 a.e. |
| Izsrednost: | 0,537 |
| Obhodna doba: | 6,42 let |
| Naklon tira: | 3,237° |
| Zadnje prisončje: | 25. september 2003 |
| Naslednje prisončje: | 22. februar 2010[2] |
Komet 81P/Wild, znan tudi kot Wild 2, je periodični komet z obhodno dobo okoli 6,4 let.
Komet pripada Jupitrovi družini kometov.[1]
Vsebina
Odkritje[uredi | uredi kodo]
Komet je 6. januarja 1978 odkril švicarski astronom Paul Wild na Astronomskem inštitutu v Bernu v Švici.[1]
Lastnosti[uredi | uredi kodo]
Verjamejo, da je imel Wild 2 večino življenja oddaljeno in krožno tirnico. Leta 1974 je letel blizu Jupitra (na oddaljenosti samo 0,006 a.e.)[3] in njegov gravitacijski privlak mu je spremenil tirnico ter ga potegnil v notranji del Osončja. Obhodni čas se mu je tako skrajšal s 40 na 6 let, njegov perihelij pa je zdaj 1,59 a.e.
Po meritvah, ki jih je opravila sonda Stardust, ima telo obliko troosnega elipsoida s polosmi 1,65 x 2,00 x 2,75 km. Najkrajša os je rotacijska os.[4][5]
Ob odkritju je Wild ocenil magnitudo kometa na vrednost med 13,5 in 14,0.[6]
Komet so po odkritju opazovali vsako leto.
Stardust[uredi | uredi kodo]
Komet je bil cilj Nasine odprave Stardust, katere cilj je bil zbiranje vzorcev kometovega repa. Sonda je bila izstreljena 7. februarja 1999, mimo kometa je letela 2. januarja 2004. Sonda je med poletom pobrala vzorce iz kometove kome. Vzorci so bili poslani na Zemljo leta 2006. Med mimoletom je posnela tudi kometovo površino. Na posnetkih se vidi, da je površina kometa razbrazdana in polna nizkih ravninskih delov, ki so verjetno posledica udarcev na komet padlih nebesnih teles ali pa izhajanja plinov iz površine.
Posoda z vzorci je pristala na Zemlji 15. januarja 2006. Znanstveniki so analizirali ujete delce, odstranili posamezna zrna medzvezdnega pradu in vzorce poslali okoli 150 znanstvenikom.[7]
Zrnca prahu vsebujejo večje število organskih spojin. Vsebujejo tudi biološko uporaben dušik. Alifatski oglikovodiki imajo daljše verige kot so jih našli v medzvezdnem prostoru. Niso našli hidroksidnih silikatov ali kabonatnih mineralov. To pomeni, da na prašne delce ni delovala voda. Našli so kristalne silikate kot so olivin, anortit in diopsid,[8] ki nastajajo samo pri visokih temperaturah.
Posnetki kometa[uredi | uredi kodo]
Opombe in reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Podatki pri JPL
- ↑ 81P past, present and future orbital elements
- ↑ podatki pri Solarviews
- ↑ Podatki iz Journal of Geophysical Research Planets
- ↑ Podatki pri Planetary Society
- ↑ Podatki na kometografiji
- ↑ "Scientists Confirm Comet Samples, Briefing Set Thursday". nasa.gov. Pridobljeno dne 2008-03-05.
- ↑ "Comet from coldest spot in solar system has material from hottest places". uwnews.org. Pridobljeno dne 2008-03-05.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Simulacija tirnice (v angleščini)
- Komet na Kometografiji (v angleščini)
- Podatki o kometu na strani Seiči Jošide (v angleščini)
- Analiza materiala iz Stardusta (v nemščini)
- Več posnetkov (72) iz sonde Stardust (v angleščini)
- Komet Wild 2 (v angleščini)
| Predhodnik: Komet Peters-Hartley (80P/ Peters-Hartley) |
Seznam periodičnih kometov Komet Wild 2 (81P/Wild) |
Naslednik: Komet Gehrels 3 (82P/Gehrels) |