Komet Čurjumov-Gerasimenko
 | |
| Odkritje | |
|---|---|
| Odkritelj | Klim Ivanovič Čurjumov in Svetlana Ivanovna Gerasimenko |
| Datum odkritja | 20. september, 1969 |
| Oznake | |
| 1982 VIII; 1982f; 1989 VI; 1988i; 1969 R1; 1969 IV; 1969h; 1975 P1; 1976 VII; 1975i | |
| Lastnosti tira | |
| Epoha | 3. september, 2002 (JD 2452520,5) |
| Odsončje | 5,722 a.e. |
| Prisončje | 1,2923 a.e. |
| Velika polos | 3,5072973258 a.e. |
| Izsrednost | 0,6315 |
| Tirna doba | 6,568 let |
| Naklon tira | 7,1205° |
| Zadnje prisončje | 28. februar, 2009 |
| Naslednje prisončje | 13. avgust, 2015[1] |
Komet Čurjumov-Gerasimenko (uradna oznaka je 67P/Churyumov-Gerasimenko ) je periodični komet z obhodno dobo okoli 6,6 let, ki pripada Jupitrovi družini kometov.
Odkritje[uredi | uredi kodo]
Komet je odkril 20. septembra 1969 ruski astronom Klim Ivanovič Čurjumov na Observatoriju Alma-Ata v Rusiji. Ploščo je na Astrofizikalnem inštitutu v Alma-Ati posnela Svetlana Ivanovna Gerasimenko 11. septembra 1969 [2] med snemanjem kometa Comas Solá.
Lastnosti[uredi | uredi kodo]
Premer jedra kometa je 4 km.
Komet ima zanimivo preteklost povezano s tirnico. Občasno preskoči iz ene tirnice v drugo, kar povzroča bližina Jupitra ali Saturna. Zanj so tudi izračunali, da ga pred letom 1840 sploh niso mogli opaziti, ker je imel odsončje na razdalji 4 a.e. V tem času je zaradi vpliva Jupitra ta razdalja padla na 3,0 a.e. Leta 1959 pa je Jupiter povzročil, da je komet prišel na razdaljo odsončja (perihelija) 1,28 a.e., kjer je še sedaj.
Raziskovanja[uredi | uredi kodo]
Komet je cilj vesoljske sonde Rosetta, ki jo je leta 2004 proti kometu poslala Evropska vesoljska agencija. Med potjo proti kometu je letela mimo asteroida 2867 Šteins v letu 2008 in v letu 2010 še mimo asteroida 21 Lutecija. V pripravah na misijo Rosetta je komet posnel Vesoljski teleskop Hubble. Narejen je bil tudi podroben trodimenzionalni modela njegovega jedra.
6. avgusta 2014 je sonda dosegla komet in uspešno upočasnila ter uskladila svoj tir z njegovim.[3] 12. novembra je proti površini spustila robotski pristajalni modul Philae, ki naj bi se z vijaki in harpunami pritrdil na podlago (kometova težnost je namreč zelo šibka) ter meril spremembe v obdobju, ko se bo komet najbolj približal Soncu. Po sedmih urah spusta so sondini instrumenti potrdili stik, kar pomeni, da je ESA izvedla prvi pristanek na kometu v zgodovini. Vendar pa se naprave za pritrjevanje niso sprožile pravilno, zato se je modul vsaj enkrat odbil od površine. Trenutno se nahaja na površini, vendar natančen status ni znan.[4]
Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Komet 67P: pretekli, sedanji in prihodnji elementi tirnice
- ↑ Odkritje kometa
- ↑ »Europe's Rosetta probe goes into orbit around comet 67P«. BBC News. 6. avgust 2014. Pridobljeno 13. novembra 2014.
- ↑ Wall, Mike (12. november 2014). »Double Comet Landing? Philae Probe May Have Bounced During Touchdown«. Space.com. Pridobljeno 13. novembra 2014.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Komet na Kometografiji Garyja W. Kronka (angleško)
- Podatki o kometu v katalogu Seiči Jošide (angleško)
- Komet na strani Kazuo Kinošite (angleško)
- Simulacija tirnice pri JPL (angleško)
- Efemeride (angleško)
- Komet Čurjumov-Gerasimenko in Vesoljski teleskop Hubble
- Barvni posnetki kometa Čurjumov-Gerasimenko Arhivirano 2007-09-28 na Wayback Machine.
| Predhodnik: Komet du Toit (66P/du Toit) |
Seznam periodičnih kometov Komet Čurjumov-Gerasimenko (67P/Churyumov-Gerasimenko) |
Naslednik: Komet Klemola (68P/Klemola) |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
