Rak debelega črevesa in danke

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Kolorektalni rak)
Rak debelega črevesa in danke
Prikaz spodnji prebavil
Specialnostoncology
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10C18-C20/C21
MKB-9153.0-154.1
ICD-O:M8140/3 (95 % primerov)
OMIM114500
DiseasesDB2975
MedlinePlus000262
eMedicinemed/413 med/1994 ped/3037

Rak debelega črevesa in danke ali kolorektalni rak je oblika raka, ki vznikne v končnem delu črevesja: debelem črevesu ali danki.[1][2] Nastane zaradi razraščanja rakavih celic, ki imajo sposobnost vraščanja in razširjanja v druge dele telesa.[3] Znaki in simptomi zajemajo prisotnost krvi v blatu, spremembe v odvajanju blata, izgubo telesne mase ter vztrajna utrujenost.[4]

Večina primerov raka debelega črevesa in danke je posledica starosti in življenjskega sloga, le majhen delež pa je povezan z dednostjo.[5][6] Dejavniki tveganja vključujejo med drugim prehrano, debelost, kajenje, pomanjkanje telesne dejavnosti,[5][6] uživanje alkohola ter prisotnost nekaterih bolezni debelega črevesa (Chronove bolezni, ulceroznega kolitisa).[7] Prehranski dejavniki tveganja zajemajo na primer uživanje rdečega in predelanega mesa.[5] Med dedne bolezni, ki povečajo tveganje za pojav raka debelega črevesa in danke, spadata familiarna adenomatozna polipoza in dovzetnost za dednega nepolipoznega raka debelega črevesa, vendar pa z genetskimi dejavniki povezane oblike raka debelega črevesa in danke predstavljajo le okoli 5 % vseh primerov.[5][6] Običajno se najprej pojavijo nerakavi tumorji, zlasti v obliki polipov debelega črevesa, ki se sčasoma pretvorijo v maligno (rakavo) obliko.[5]

Raka debelega črevesa diagnosticirajo s preiskavo odvzetega vzorca, pridobljenega s sigmoidoskopijo ali kolonoskopijo.[4] Ob ugotovitvi raka debelega črevesa in danke običajno sledijo preiskave s slikanjem telesa, s katerimi ugotavljajo razširjenost bolezni.[1] Za preprečevanje in zmanjševanje smrtnosti so pomembni programi presejanja.[8] Presejanje se priporoča pri ljudeh po 50. letu starosti oziroma prej pri ljudeh s povečanim tveganjem.[7][8] V Sloveniji deluje presejalni program Svit, ki je namenjen moškim in ženskam, starim od 50 do 69 let.[9]

Uživanje aspirina in drugih nesteroidnih protivnetnih zdravil zmanjšuje tveganje za pojav raka debelega črevesa in danke,[5][10] vendar se njihova uporaba le v ta namen zaradi neželenih učinkov ne priporoča.[11]

Operacija ima osrednjo vlogo v zdravljenju raka debelega črevesa in danke.[12] Sicer pa zdravljenje vključuje različne kombinacije operativnega posega, obsevanja, kemoterapije in zdravljenja s tarčnimi zdravili.[1] Tumorji, ki so omejeni v steni debelega črevesa, so lahko ozdravljivi s samo operativno odstranitvijo, napredovali rak, ki se je že močno razširil, pa običajno ni ozdravljiv in njegovo zdravljenje je omejeno na lajšanje simptomov in izboljšanje kakovosti življenja.[1]

Rak debelega črevesa in danke je ena najpogostejših rakavih bolezni. Pojavnost raka debelega črevesa in danke je v zadnjih letih v stalnem porastu in je v Sloveniji že presegla številko 1300 letno. Najpogosteje se pojavlja po 60. letu. Predstavlja drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka.[9]

Znaki in simptomi[uredi | uredi kodo]

Lokacija in videz dveh primerov tumorja debelega črevesa in danke.

Znaki in simptomi so odvisni od lokacije tumorja ter od dejstva, ali je rak že zaseval v druge dele telesa. Značilni opozorilni znaki so vse hujše zaprtje, prisotnost krvi v blatu, odvajanje ozkih iztrebkov, izguba teka, izguba telesne mase, slabost in bruhanje pri posameznikih, starejših od 50 let.[13] Pri ljudeh, starejših od 50 let, sta prisotnost krvi v blatu in slabokrvnost pomembna nevarnostna znaka sama po sebi,[14] drugi opisani simptomi, na primer izguba telesne teže in spremenjeno odvajanje, pa običajno pomenijo opozorilne znake le, če jih spremlja krvavitev iz prebavil..[14][15]

Za tumorje v desni polovici trebuha so značilni krči v trebuhu, nenadna izguba telesne teže, ob pregledu s tipanjem zdravnik v desni polovici trebuha pogosto otipa tumor. Če se je pa rakava bolezen razvila v levi polovici debelega črevesa, pa ima bolnik pogosto bolečine v trebuhu, ki so krčevite, razvijejo se tudi slabost, bruhanje in spremembe v odvajanju blata, driska se izmenjuje z zaprtjem.[7]

Vzroki[uredi | uredi kodo]

Velika večina primerov raka debelega črevesa in danke (več kot 70 do 95 %) se pojavi pri ljudeh z malo ali brez genetskega tveganja.[16][17] Dejavniki tveganja vključujejo starost, spol (moški zbolevajo pogosteje),[17] prehrano (uživanje večjih količin maščob, alkohola, rdečega mesa, predelanega mesa), debelost, kajenje in pomanjkanje telesne aktivnosti.[16][18] Okoli 10 % primerov naj bi bilo povezano s premajhno telesno aktivnostjo.[19] Alkohol naj bi predstavljal dejavnik tveganja pri dnevno zaužiti količini, ki presega eno merico.[20]

Zaužitje več kot 5 kozarcev vode dnevno je povezano z zmanjšanjem tveganja za pojav adenomatoznih polipov in raka debelega črevesa in danke.[21] Tudi prehrana, bogata z vlakninami, zmanjša tveganje za nastanek kolorektalnega raka.[7] Ugotovili so 50 % zmanjšanje tveganja pri tistih, ki se telesno aktivni. Ta povezava je še posebej izrazita pri moških in raku debelega črevesa, medtem ko za rak danke ni tako prepričljiva.[22]

Starost[uredi | uredi kodo]

Okoli 90 % bolnikov je ob odkritju bolezni starejših od 50 let, kar postavlja starost na prvo mesto med dejavniki tveganja. Zato strokovnjaki v tem starostnem obdobju svetujejo diagnostične preglede in presejalne teste.[23]

Vnetna bolezen črevesja[uredi | uredi kodo]

Pri bolnikih z več let trajajočo katero od obeh oblik kronične vnetne črevesne bolezni, Chronove bolezni ali ulceroznega kolitisa, obstaja tudi večja verjetnost za nastanek raka debelega črevesa in danke.[7][24] Dlje časa, kot ima bolnik vnetno črevesno bolezen, in hujša kot je izraženost vnetja, večje je tveganje.[25][26] Pri bolnikih z zelo viskoim tveganjem se priporoča preventivno jemanje aspirina ter redno opravljanje preiskav s kolonoskopijo.[25] Bolniki z vnetno črevesno boleznijo prestavljajo na letni ravni manj kot 2 % primerov bolnikov z rakom debelega črevesa in danke.[26] Okoli 2 % bolnikov s Chronovo boleznijo razvije raka debelega črevesa in danke v 10 letih, 8 % po 20 letih in 18 % po 30 letih.[26] 16 % bolnikov z ulceroznim kolitisom razvije po 30 letih predrakave spremembe ali raka debelega črevesa in danke.[26]

Genetski dejavniki[uredi | uredi kodo]

Posamezniki z dvema ali več sorodniki iz prvega kolena (starši ali sorojenci) z rakom debelega črevesa in danke imajo dva- do trikrat večje tveganje, da se bolezen pojavi tudi pri njih. Bolniki z genetskimi dejavniki doprinesejo okoli 20 % vseh primerov raka debelega črevesa in danke. Več genetskih sindromov povezujejo s povečanim tveganjem za kolorektalnega raka. Najpogostejši je dedni nepolipozni rak debelega črevesa, ki predstavlja okoli 3 % vseh primerov raka.[17] Drugi genetski bolezni, povezi z zvečanim tveganjem, sta Gardnerjev sindrom[27] in familiarna adenomatozna polipoza (FAP). Pri teh genetskih boleznih se rak debelega črevesa in danke skoraj vedno pojavi, predstavlja pa 1 % vseh primerov dotičnega raka.[28] Zaradi visokega tveganja za pojav raka se lahko bolnikov s FAP priporoči proktokolectomija, operacijska odstranitev vsega debelega črevesa in danke.[29]

Večina smrti zaradi raka debelega črevesa in danke je povezana z razsojem raka in osamili so gen MACC1 (metastasis associated in colon cancer 1), ki kaže, da vpliva na zmožnost širjenja bolezni.[30] Gre za gen, ki nosi zapis za transkripcijski faktor, ki vpliva na izražanje rastnega faktorja hepatocitov. V rakavih celicah debelega črevesa v celični kulturi je ta gen pospešil celično proliferacijo, vraščanje in razraščanje, v poskusih na miših pa je pospešil rast tumorjev in njihovo zasevanje. Tako bi lahko postal gen MACC1 potencialna tarča za nova zdravila, vendar so potrebne za to še klinične raziskave.[31]

Epidemiologija[uredi | uredi kodo]

Rak debelega črevesa in danke je ena najpogostejših rakavih bolezni. Pojavnost raka debelega črevesa in danke je v zadnjih letih v stalnem porastu in je v Sloveniji že presegla številko 1300 letno. Najpogosteje se pojavlja po 60. letu. Predstavlja drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka.[9] Po pogostnosti pojavljanja je prvi najpogostejši rak na Slovenskem, če upoštevamo oba spola.[23] Vzroke za porast raka debelega črevesja lahko deloma pripišemo življenjskemu slogu, debelosti, z maščobo bogati prehrani in kajenju.[22]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 »Colon Cancer Treatment (PDQ®)«. NCI. 12. maj 2014. Pridobljeno 29. junija 2014.
  2. ↑ http://www.onkologija.com/sl/domov/o_raku/rak_prebavil/rak_debelega_crevesa_in_danke/ Arhivirano 2016-08-21 na Wayback Machine., vpogled: 14. 8. 2016.
  3. ↑ »Defining Cancer«. National Cancer Institute. Pridobljeno 10. junija 2014.
  4. ↑ 4,0 4,1 »General Information About Colon Cancer«. NCI. 12. maj 2014. Pridobljeno 29. junija 2014.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 World Cancer Report 2014. World Health Organization. 2014. str. Chapter 5.5. ISBN 9283204298.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 »Colorectal Cancer Prevention (PDQ®)«. National Cancer Institute. 27. februar 2014. Pridobljeno 29. junija 2014.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 Govc-Eržen J. Rak debelega črevesa in danke – primer iz prakse. Poškodbe v osnovnem zdravstvu: zbornik predavanj / V. Kokaljevi dnevi, Kranjska Gora, 7.–9. 4. 2005; Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine, SZD, 2005, str. 3–5.
  8. ↑ 8,0 8,1 Bibbins-Domingo, Kirsten; Grossman, David C.; Curry, Susan J.; Davidson, Karina W.; Epling, John W.; García, Francisco A. R.; Gillman, Matthew W.; Harper, Diane M.; Kemper, Alex R.; Krist, Alex H.; Kurth, Ann E.; Landefeld, C. Seth; Mangione, Carol M.; Owens, Douglas K.; Phillips, William R.; Phipps, Maureen G.; Pignone, Michael P.; Siu, Albert L. (21. junij 2016). »Screening for Colorectal Cancer«. JAMA. 315 (23): 2564. doi:10.1001/jama.2016.5989.
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 http://www.onko-i.si/za_javnost_in_bolnike/vrste_raka/raki_prebavil/#c2441, vpogled: 14. 8. 2016.
  10. ↑ Thorat, MA; Cuzick, J (december 2013). »Role of aspirin in cancer prevention«. Current Oncology Reports. 15 (6): 533–540. doi:10.1007/s11912-013-0351-3. PMID 24114189.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  11. ↑ »Routine aspirin or nonsteroidal anti-inflammatory drugs for the primary prevention of colorectal cancer: recommendation statement«. American Family Physician. 76 (1): 109–113. 2007. PMID 17668849.
  12. ↑ http://www.onko-i.si/fileadmin/_migrated/content_uploads/Smernice_za_obravnavo_bolnikov_z_rakom_debelega_crevesa_in_danke_v_2010.pdf Arhivirano 2016-09-10 na Wayback Machine., Smernice za obravnavo bolnikov z rakom debelega črevesa in danke. Onkološki inštitut, Ljubljana, maj 2010.
  13. ↑ Alpers, David H.; Kalloo, Anthony N.; Kaplowitz, Neil; Owyang, Chung; Powell, Don W. (2008). Yamada, Tadataka (ur.). Principles of clinical gastroenterology. Chichester, West Sussex: Wiley-Blackwell. str. 381. ISBN 978-1-4051-6910-3.
  14. ↑ 14,0 14,1 Astin, M; Griffin, T; Neal, RD; Rose, P; Hamilton, W (Maj 2011). »The diagnostic value of symptoms for colorectal cancer in primary care: a systematic review«. The British Journal of General Practice. 61 (586): 231–243. doi:10.3399/bjgp11X572427. PMC 3080228. PMID 21619747.
  15. ↑ Adelstein, BA; Macaskill, P; Chan, SF; Katelaris, PH; Irwig, L (2011). »Most bowel cancer symptoms do not indicate colorectal cancer and polyps: a systematic review«. BMC Gastroenterology. 11: 65. doi:10.1186/1471-230X-11-65. PMC 3120795. PMID 21624112.
  16. ↑ 16,0 16,1 Watson AJ; Collins, PD (2011). »Colon cancer: a civilization disorder«. Digestive Diseases. 29 (2): 222–228. doi:10.1159/000323926. PMID 21734388.
  17. ↑ 17,0 17,1 17,2 Cunningham D; Atkin W; Lenz HJ; Lynch HT; Minsky B; Nordlinger B; Starling N (2010). »Colorectal cancer«. The Lancet. 375 (9719): 1030–1047. doi:10.1016/S0140-6736(10)60353-4. PMID 20304247.
  18. ↑ »Colorectal Cancer 2011 Report: Food, Nutrition, Physical Activity, and the Prevention of Colorectal Cancer« (PDF). World Cancer Research Fund & American Institute for Cancer Research. 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9. septembra 2016.
  19. ↑ Lee, I-Min; Shiroma, Eric J; Lobelo, Felipe; Puska, Pekka; Blair, Steven N; Katzmarzyk, Peter T (1. julij 2012). »Effect of physical inactivity on major non-communicable diseases worldwide: an analysis of burden of disease and life expectancy«. The Lancet. 380 (9838): 219–29. doi:10.1016/S0140-6736(12)61031-9. PMC 3645500. PMID 22818936.
  20. ↑ Fedirko V; Tramacere, I; Bagnardi, V; Rota, M; Scotti, L; Islami, F; Negri, E; Straif, K; Romieu, I; La Vecchia, C; Boffetta, P; Jenab, M (2011). »Alcohol drinking and colorectal cancer risk: an overall and dose-response meta-analysis of published studies«. Annals of Oncology. 22 (9): 1958–1972. doi:10.1093/annonc/mdq653. PMID 21307158.
  21. ↑ Valtin, H (november 2002). »"Drink at least eight glasses of water a day." Really? Is there scientific evidence for "8 x 8"?«. American Journal of Physiology. Regulatory, Integrative and Comparative Physiology. 283 (5): R993-1004. doi:10.1152/ajpregu.00365.2002. PMID 12376390.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  22. ↑ 22,0 22,1 Stepanović A. Smernice za kolorektalni karcinom. Poškodbe v osnovnem zdravstvu: zbornik predavanj / V. Kokaljevi dnevi, Kranjska Gora, 7.–9. 4. 2005; Ljubljana : Združenje zdravnikov družinske medicine, SZD, 2005, str. 7–10.
  23. ↑ 23,0 23,1 http://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/dokumenti/20111130-rak_debelega_crevesa_knjizica.pdf Arhivirano 2014-12-12 na Wayback Machine. Ocvirk J. s sod. Rak debelega črevesa in danke: kaj morate vedeti o bolezni. Prenovljena izd., Ljubljana: Onkološki inštitut, 2008.
  24. ↑ Jawad N; Direkze N; Leedham, SJ (2011). »Inflammatory bowel disease and colon cancer«. Recent Results in Cancer Research. Recent Results in Cancer Research. 185: 99–115. doi:10.1007/978-3-642-03503-6_6. ISBN 978-3-642-03502-9. PMID 21822822.
  25. ↑ 25,0 25,1 Xie J; Itzkowitz, SH (2008). »Cancer in inflammatory bowel disease«. World Journal of Gastroenterology. 14 (3): 378–89. doi:10.3748/wjg.14.378. PMC 2679126. PMID 18200660.
  26. ↑ 26,0 26,1 26,2 26,3 Triantafillidis JK; Nasioulas G; Kosmidis PA (Julij 2009). »Colorectal cancer and inflammatory bowel disease: epidemiology, risk factors, mechanisms of carcinogenesis and prevention strategies«. Anticancer Research. 29 (7): 2727–2737. PMID 19596953.
  27. ↑ Juhn E; Khachemoune A (2010). »Gardner syndrome: skin manifestations, differential diagnosis and management«. American Journal of Clinical Dermatology. 11 (2): 117–122. doi:10.2165/11311180-000000000-00000. PMID 20141232.
  28. ↑ Half E; Bercovich D; Rozen P (2009). »Familial adenomatous polyposis«. Orphanet Journal of Rare Diseases. 4: 22. doi:10.1186/1750-1172-4-22. PMC 2772987. PMID 19822006.
  29. ↑ Möslein G; Pistorius S; Saeger H; Schackert HK (Februar 2003). »Preventive surgery for colon cancer in familial adenomatous polyposis and hereditary nonpolyposis colorectal cancer syndrome«. Langenbecks Arch. Surg. 388 (1): 9–16. doi:10.1007/s00423-003-0364-8. PMID 12690475.
  30. ↑ Stein, Ulrike; Walther, Wolfgang; Arlt, Franziska; Schwabe, Holger; Smith, Janice; Fichtner, Iduna; Birchmeier, Walter; Schlag, Peter M (2008). »MACC1, a newly identified key regulator of HGF-MET signaling, predicts colon cancer metastasis«. Nature Medicine. 15 (1): 59–67. doi:10.1038/nm.1889. PMID 19098908.
  31. ↑ Stein U (2013) MACC1 - a novel target for solid cancers. Expert Opin Ther Targets
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rak_debelega_črevesa_in_danke&oldid=6001373«