Kokosov rak

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kokosov rak
Birgus latro.jpg
Ohranitveno stanje taksona
premalo podatkov (DD) (IUCN)  [1]
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Poddeblo: Crustacea (raki)
Razred: Malacostraca (višji raki)
Red: Decapoda (deseteronožci)
Naddružina: Paguroidea
Družina: Coenobitidae
Rod: Birgus
Leach, 1816
Vrsta: B. latro
Znanstveno ime
Birgus latro
(Linnaeus, 1767) [2]
Življenjski prostor kokosovega raka; rdeče točke predstavljajo primarne habitate, rumene pa sekundarne habitate.
Življenjski prostor kokosovega raka; rdeče točke predstavljajo primarne habitate, rumene pa sekundarne habitate.
Sinonimi [2]
  • Cancer crumenatus Rumphius, 1705 (pre-Linnean)
  • Cancer crumenatus orientalis Seba, 1759
  • Cancer latro Linnaeus, 1767
  • Birgus laticauda Latreille, 1829

Kokosov rak, tudi kokosov tatič (znanstveno ime Birgus latro), je vrsta kopenskega raka, ki prebiva na otokih v Indijskem in Pacifiškem oceanu.[3] Največja in najgostejša populacija kokosovih rakov se nahaja na Božičnem otoku.[4] Je največji kopenski členonožec na svetu, njegova velikost pa verjetno predstavlja tudi zgornjo mejo velikosti za kopenske živali z zunanjim skeletom v recentni Zemljini atmosferi.[5] Razpon nog lahko doseže 1 m, tehta pa okoli 4 kg.[6]

Je edini predstavnik rodu Birgus in je soroden kopenskim rakom samotarjem iz rodu Coenobita. Podobno kot slednji mladi kokosovi raki živijo v zapuščenih polžjih hišicah, vendar odrasli osebki opustijo navado zaradi razvoja zunanjega skeleta. Barva telesa sega od oranžno-rdeče do vijolično-modre; povečini je modra prevladujoča barva, vendar na nekaterih območjih, kot so Sejšeli, prevladuje rdeča.[3] Dihalni organi so prilagojeni na privzem kisika iz ozračja.[7] Kokosov rak ne more plavati in lahko utone, če je potopljen predolgo.[3] Imajo dobro razviti voh, ki jim pomaga pri iskanju hrane.[4]

Različno obarvana odrasla osebka

Čez dan se skrijejo v podzemne rove ali špranje med kamni, da zmanjšajo izgubo vode zaradi vročine. Nekateri osebki so aktivni tudi čez dan, verjetno zaradi prednosti pri iskanju hrane pred drugimi, med visoko vlago v zraku ali deževjem pa zaradi olajšanega dihanja.[8]

Parjenje poteka na kopnem, vendar samice izležejo jajčeca v morje, iz katerih se izležejo ličinke. Te prebivajo kot plankton 3-4 tedne, nato se ustalijo na morskem dnu in se vselijo v zapuščeno polžjo hišico.[5] Spolno zrelost dosežejo pri 5 letih, življenjska doba pa lahko znaša do 60 let.[7]

Prehranjujejo se s sadeži, semeni in kokosovimi orehi, včasih tudi z mrhovino.[7] Navkljub imenu kokosovi orehi ne sestavljajo večino prehrane, kar je v nasprotju s splošnim prepričanjem. Kokosov rak je sicer sposoben splezati na palmo, vzeti oreh in ga odpreti na tleh.[9]

Pri prebivalcih Jugovzhodne Azije in Pacifika kokosov rak velja za specialiteto tamkajšnjih kuhinj, poleg tega pa naj bi učinkoval kot afrodiziak. Zaradi intenzivnega lova je potencialno ogrožena vrsta na nekaterih območjih.[10]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Eldredge LG (1996). Birgus latro . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2010.2.3. IUCN 2010. Pridobljeno: 25.7.2011.
  2. 2,0 2,1 Patsy A s sod. (2010). Low MEY in Tan SH, ur. "Annotated checklist of anomuran decapod crustaceans of the world (exclusive of the Kiwaoidea and families Chirostylidae and Galatheidae of the Galatheoidea)" (PDF). Zootaxa. Suppl. 23: 5–107.  |chapter= neupoštevan (pomoč)
  3. 3,0 3,1 3,2 Fletcher WJ. (1993). "Coconut crabs". V Andrew Wright & Lance Hill. Nearshore Marine Resources of the South Pacific: Information for Fisheries Development and Management. Suva, Fidži: International Centre for Ocean Development. str. 643–81. ISBN 978-982-02-0082-1. 
  4. 4,0 4,1 Hansson BS s sod. (2010). "The neural and behavioral basis of chemical communication in terrestrial crustaceans". V Thomas Breithaupt & Martin Thiel. Chemical Communication in Crustaceans. New York: Springer. str. 149–73. ISBN 978-0-387-77100-7. doi:10.1007/978-0-387-77101-4_8. 
  5. 5,0 5,1 Drew MM s sod. (2010). "A review of the biology and ecology of the Robber Crab, Birgus latro (Linnaeus, 1767) (Anomura: Coenobitidae)". Zoologischer Anzeiger 249 (1): 45–67. doi:10.1016/j.jcz.2010.03.001. 
  6. World Wildlife Fund. (2001). "Maldives-Lakshadweep-Chagos Archipelago tropical moist forests (IM0125)". Terrestrial Ecoregions. National Geographic. Pridobljeno dne 15.4.2009. 
  7. 7,0 7,1 7,2 Greenaway P. (2003). "Terrestrial adaptations in the Anomura (Crustacea: Decapoda)" (PDF). Memoirs of Museum Victoria 60 (1): 13–26. 
  8. Hartnoll R. (1988). "Evolution, systematics, and geographical distribution". V Burggren WW & McMahon BR. Biology of the Land Crabs. Cambridge: Cambridge University Press. str. 6–54. ISBN 978-0-521-30690-4. 
  9. Burton M & Burton R. (2002). "Robber crab". The International Wildlife Encyclopedia 16 (3. izd.). Marshall Cavendish. str. 2186–7. ISBN 978-0-7614-7282-7. 
  10. "Coconut crab (Birgus latro)". ARKive. Pridobljeno dne 24.10.2011.